Raznolikost podnebja v gorah glede na geografsko širino Vanja Kovač

Splošne značilnosti podnebja v gorah Višinski pasovi se spreminjajo z višino podobno, kot se podnebni tipi v nižinah spreminjajo z geografsko širino, le na precej manjših razdaljah. Gorska podnebja spominjajo na zmerno hladno, subpolarno in polarno podnebje. Bližje ekvatorja je gora in višja kot je, več tipov podnebja se izmenja Padavine so močnejše na enem pobočju in šibkejše na drugem, za gorami se pogosto nahaja puščava Nadmorska višina, na kateri padavine dosežejo maksimum, se z geografsko širino viša (padavine večinoma zaradi prisilnega dviga namesto konvekcije)

Odvisnost od geografske širine Spreminjanje količine sončnega obsevanja proti poloma na poletni solsticij: Mount Kenya (ekvator): 12 ur, 7 minut Mount Everest (28ON): 13 ur, 53 minut Matterhorn (41ON): 15 ur, 45 minut Mount McKinley (63ON): 20 ur, 19 minut (Pozimi je količina obsevanja na ekvatorju podobna, proti polu pa drastično pade, kar ima za posledico majhno oziroma veliko letno nihanje temperature) Vetrovi so najmočnejši v srednjih širinah

Odvisnost od geografske širine – padavine, temperatura Gore ob ekvatorju dobijo padavine dnevno (Kilimandžaro) Na cca. 30ON/S je padavin malo (Atlas) Še bolj proti poloma je padavin spet več (Alpe) Polarne gore so vse leto sušne in mrzle Na ekvatorju so dnevna temperaturna nihanja močna (na višini 2850 m 11OC), letna pa neizrazita (1OC), na zmernih širinah pa je letno nihanje veliko bolj očitno in dnevno nekoliko manj. Podnebje posameznega gorovja pa je še vedno zelo odvisno od podnebja okolice – predvsem kar se tiče letnega nihanja padavin in temperature

Andi

Andi (ekvatorialni) Gozdna meja (približno sovpada z izotermo 10OC v najtoplejšem mesecu): 3000 m Snežna meja (meja trajnega snega): med 5000 in 5500 m, ponekod tudi nad 6000 m Največ padavin med 900 in 1600 m Podnebni tipi: 0 – 1000 m: vroči pas (deževni gozd) 1000 – 2000 m: zmerno topli pas (višinski tropski gozd) 2000 – 3000 m: hladni pas (savana) 3000 – 4000 m: mrzli pas (gorski pašniki) nad 4000 m: pas tundre (gorski pašniki)

Himalaja

Himalaja Gozdna meja: med 3500 in 4000 m Snežna meja: med 5500 in 6000 m Največ padavin na višini 2000 m Podnebni tipi (rastje): pod 2000 m: tropski suhi listopadni gozd in tropski zimzeleni listopadni gozd 2000 – 3000 m: tropski zimzeleni višinski gozd 3000 – 4000 m: slečev, iglasti in oblačni gozd okrog 4000 m: subalpinski brezov gozd 4000 – 5000 m: alpinska grmišča in travniki 5000 – snežna meja: alpinska stepa

Alpe

Alpe Gozdna meja: med 1500 in 2000 m Snežna meja: med 2500 in 3000 m Največ padavin med 2000 in 2500 m Podnebni pasovi (v Sloveniji): do 500 m: nižinski pas (hrast) 500 – 1600 m: montanski pas (bukev, smreka) 1600 – 2000 m: subalpinski pas (ruševje z macesnom) 2000 – 2500 m: alpinski pas (gorski travniki) nad 2500 m: nivalni pas

Skalno gorovje

Skalno gorovje (bližje polu) Gozdna meja: tik ob morju Snežna meja: se vedno bolj bliža morju, kolikor severneje gremo Podnebni pasovi: alpinski pas nivalni pas

Odvisnost višine gozdne meje od geografske širine

Hvala za pozornost!