1. Meteorologija, Klimatologija - Vaje
4. vaja
Vlaga v zraku

2. Vlaga v zraku Danes na vajah: agregatna stanja vode v atmosferi
kroženje vode v naravi
VLAGA V ZRAKU
spremenljivke za izražanje vlage v zraku
e, E, ρv, q, r, f, Td
meritve vlage v zraku
psihrometer
higrometer na lase
ostali merilniki

3. Agregatna stanja vode v atmosferi
Voda nastopa v atmosferi v vseh treh agregatnih stanjih:
vodna para (največ do 4 volumske procente zraka)
tekoča voda (oblačne, meglene in padavinske kapljice)
led (oblačni ledeni kristali in trdi padavinski elementi – snežinke, zrna sodre, toče in babjega pšena)

4. Agregatna stanja vode v atmosferi
© 1997 Prentice-Hall Inc., from Moran and Morgan, Meteorology, 5th Ed.
Sproščanje energije v okolje
depozicija
zmrzovanje
utekočinjenje
trdno
LED
plinasto
PARA
tekoče
VODA
taljenje
izhlapevanje
sublimacija
Porabljanje energije iz okolja

5. Agregatna stanja vode v atmosferi
Voda prehaja v atmosferi iz enega agregatnega stanja v drugo:
utekočinjenje oz. kondenzacija (+ 2,5 MJ/kg)
izhlapevanje oz. evaporacija ( - 2,5 MJ/kg)
zmrzovanje (+ 0,3 MJ/kg)
taljenje ( - 0,3 MJ/kg)
depozicija (+ 2,8 MJ/kg)
sublimacija ( - 2,8 MJ/kg)

6. Kroženje vode v naravi voda v naravi ves čas kroži
voda v atmosferi je preko kroženja povezana s
tekočo vodo v morjih, jezerih in rekah, na površini tal in v tleh;
sezonsko ali stalno snežno odejo oziroma ledeno plastjo na kopnem in na površini tekoče vode.
skupna količina vode na zemlji je konstantna (razen nekaj srečnih molekul, ki jim uspe pobegniti v vesolje)

7. Kroženje vode v naravi Vodni cikel KONDENZACIJA PADAVINE EVAPORACIJA
veter
KONDENZACIJA
PADAVINE
ledeniki
transpiracija
EVAPORACIJA
evaporacija
oceani
podtalnica
površinska voda
jezera
© 1998 Wadsworth Publishing Company

8. Vlaga v zraku
Tako kot N2, O2, Ar, CO2, O3, … tudi H2O predstavlja eno izmed komponent, ki sestavljajo mešanico plinov - ZRAK.
Zrak ni nikoli popolnoma suh – vedno vsebuje nekaj vodne pare.
Količino vodne pare v zraku ter njene mejne vrednosti lahko podajamo na različne načine.

9. Spremenljivke za izražanje vlage
SPREMENLJIVKA ENOTA
delni parni tlak e [Pa], [mb]
nasičen parni tlak E
absolutna vlaga ρv [kg/m3], [g/m3]
specifična vlaga q [g/kg]
razmerje mešanosti r [g/kg]
relativna vlaga f [%]
temperatura rosišča Td [K], [°C]

10. Delni parni tlak
Tako kot za ostale komponente, ki sestavljajo zrak, lahko tudi za H2O zapišemo plinsko enačbo:
specifična plinska konstanta za vodno paro

11. Nasičen parni tlak
Ko zrak ne more sprejeti več vodne pare in pride do utekočinjanja le te, doseže delni parni tlak mejno vrednost, ki jo imenujemo
NASIČEN PARNI TLAK,
ki je odvisen le od T
Claussius-Clapeyronova enačba

12. Absolutna vlaga
Masa vodne pare (v kg oz. g) na enoto volumna (m3) zraka.
Gostota vodne pare.

13. Specifična vlaga
Razmerje med maso vodne pare v zraku (v kg oz. g) ter maso vlažnega zraka (v kg).

14. Razmerje mešanosti
Razmerje med maso vodne pare v zraku (v kg oz. g) ter maso suhega zraka (v kg).

15. Relativna vlaga
Razmerje med količino vodne pare v zraku z določeno temperaturo ter največjo možno količino vodne pare, ki jo zrak pri tej temperaturi lahko sprejme.

16. Temperatura rosišča
Temperatura na katero moramo ohladiti zrak, ki vsebuje določeno količino vodne pare, da pride do nasičenja.

17. Meritve zračne vlage PSIHROMETER dva identična termometra + ventilator
eden od termometrov ima bučko ovito z mokro krpico
izhlapevanje vode iz krpice hladi ‘mokri’ termometer
suhi
termometer
mokri
termometer
mokra krpica

18. Meritve zračne vlage PSIHROMETERSKA ENAČBA
T – temperatura suhega termometra
T’ – temperatura mokrega termometra
E' – nasičen parni tlak pri T'

19. Meritve zračne vlage HIGROMETER oz. HIGROGRAF človeški lasje
povečanje relativne vlage - raztezanje las
zmanjšanje relativne vlage - krčenje las
UMERIMO S PSIHROMETRI

20. Meritve zračne vlage OSTALI INŠTRUMENTI električni mehanski
električna prevodnost snovi je odvisna od relativne vlage
dielektričnost snovi je odvisna od relativne vlage
mehanski
zrcalo - ohlajamo do Td