1. 1. vaja Meteorološke meritve in opazovanja

2. AGROMETEOROLOGIJA kot del BIOMETEOROLOGIJE
je interdisciplinarna
znanost, ki proučuje sistem medsebojne povezanosti med vremenom in kmetijskimi kulturami, domačimi živalmi, rastlinskimi boleznimi ter koristnimi in in škodljivimi živalmi v ekosferi
Proučevanje vpliva vremena na rast in razvoj rastlin nam omogoča, da pri kmetijski proizvodnji čimbolj IZKORISTIMO UGODNE podnebne danosti in se poskušamo IZOGNITI NEUGODNIM, da bi tako dosegli optimalno kakovost in velikost pridelka

3. ANALIZA IN PROGNOZA VREMENA
ANALIZA VREMENA- določevanje vremenskega stanja (stanja atmosfere) – DIAGNOZA VREMENA – nad nekim področjem v DOLOČENEM TRENUTKU
na OSNOVI IZMERJENIH IN OPAZOVANIH VREDNOSTI
LOČITI POJMA KLIMA IN VREME!
PROGNOZA VREMENA – na osnovi analize vremena predvideva STANJE ATMOSFERE V PRIHODNOSTI

4. VREMENSKI EKSTREMI: TEMPERATURA
- najvišja dnevna temperatura zraka (v senci)
57,8°C El Azizia, LIBIJA
- najvišja povprečna letna temperatura zraka
34,4°C Dallol, ETIOPIJA

5. VREMENSKI EKSTREMI: TEMPERATURA
- najnižja dnevna temperatura zraka
-89,2°C Vostok, ANTARKTIKA, 21 julij 1983
- najnižja povprečna letna temperatura zraka
-56,7°C Vostok, ANTARKTIKA

6. VREMENSKI EKSTREMI: padavine
- največja letna količina padavin
mm Mawsynram, INDIJA
- najobilnejši naliv v 24-tih urah
1870 mm Cilaos, otok La Reunion, Indijski ocean

7. VREMENSKI EKSTREMI: padavine
- največ deževnih dni
do 350 dni na leto Mt. Waialeale (1569 m), HAVAJI
- največ nevihtnih dni
povprečno 322 dni na leto Bogor, Java, Indonezija

8. VREMENSKI EKSTREMI: padavine
- najbolj suh kraj na svetu
0,5 mm (letno povprečje) puščava Atacama, ČILE
daljša obdobja (več deset let) brez padavin

9. - največja hitrost vetra v gorah
VREMENSKI EKSTREMI
- največja hitrost vetra v gorah
371 km/h Mt. Washington (1918 m), USA,
v nižini
333 km/h Thule, Greenland
- najdebelejša toča
kosi, težki do 1kg Gopalganj, Bangladeš,

10. Meteorološke meritve in opazovanja
- meteorološki sateliti
- meteorološki radarji
- meritve z radiosondami
- klasične meteorološke postaje (opazovanja in meritve)
- avtomatske meteorološke postaje
- oblaki

11. A R S O (bivši HMZ) Agencija Republike Slovenije za Okolje
dežurni prognostik
ali (tudi z mobilnega omrežja)
odzivnik
teletekst stran

12. Meteorološki sateliti
Dve glavni skupini:
polarno-orbitalni
geo-stacionarni

13. Geo-stacionarni sateliti
nad ekvatorjem (φ = 0°)
oddaljeni od zemeljskega površja ~ km
ves čas nad isto točko na Zemlji (λ = konst., )
opazujejo ~ 1/3 zemeljskega površja
ločljivost: najboljša nad ekvatorjem in geografsko dolžino, kjer so nameščeni (VIS ~ 2 km, IR ~ 5 km)
METEOSAT

14. MSG do l. 2018
(4 sateliti)

15. Polarno-orbitalni sateliti
-krožijo nad Zemljo (φ  konst.) na višini okrog 900 km (od 800 do nekaj 1000 km)
-opazujejo pas širok nekaj 100 km, ki ga zamikajo (λ  konst.)
Zemljo obkrožijo v eni do dveh urah – dvakrat dnevno so nad isto točko na Zemlji.

16. METEOROLOŠKI SATELITI

17. Svetli toni – oblaki z nižjo temperaturo
(segajo višje v ozračje)
Temnejši toni – toplejša področja (ponavadi kopno ali morje, pozimi lahko tudi megla ali nizka oblačnost)
Slika oblačnosti v infra-rdečem spektru je posneta z geo-stacionarnega vremenskega satelita METEOSAT

18. Antena meteorološkega radarja
METEOROLOŠKI RADARJI
- ocena količine padavin v okolici
- domet med 100 in 500 km od radarja
Antena meteorološkega radarja

19. meteorološka postaja LISCA z radarjem
RADAR (angl. Radio Detection and Ranging) je kratica, ki označuje sistem za radijsko detekcijo in rangiranje.

23. Meteor. radarji - delovanje
impulz dolg nekaj s (nekaj 100 m), presledek nekaj ms (nekaj 100 km) potuje skozi atmosfero s svetlobno hitrostjo (3×108 m/s) in
se sipa na ovirah (hrib, letalo, množica kapljic v oblaku)
odboj sipanje v vse smeri – del proti anteni – zaznamo odboj
usmeritev antene - smer, kjer je ovira
zakasnitev odmeva za časom izsevanja – oddaljenost ovire
jakost odmeva – odbojne lastnosti ovire

24. Meteorološki radarji
Mreža meteoroloških
radarjev v Evropi

25. Radiosondažne meritve
Radiosonda – balon, napolnjen s helijem, na katerega je pripeta škatla z inštrumenti za meritve vertikalnih profilov vlage, temperature zraka in zračnega tlaka.
Horizontalno hitrost vetra na različnih nadmorskih višinah, lahko ocenimo na podlagi spreminjanja lege radiosonde, ki ji sledimo s pomočjo GPS-a.

26. Radiosondažna postaja Radiosondažne meritve
Spuščanje radiosonde

27. Primer radiosondažne meritve v Ljubljani
Uporaba meritev
lokalna ocena stabilnosti atmosfere
ocena nivoja oblačnih plasti
analiza met. spremenljivk v višjih plasteh ozračja
vhodni podatki za meteorološke prognostične modele
Lokacije radiosondažnih meritev v Evropi ( ) in GPS anten za sledenje radiosond ( )

28. Meteorološke postaje TRENUTNO STANJE (2006) v Sloveniji
Klasične meteorološke postaje
42 klimatoloških postaj
Opazovanja in meritve ob 7h, 14h, 21h
Na nekaterih postajah (glavne) opazovanja in meritve vsako uro (npr. letališča), nabor meritev pa je večji – poklicni opazovalci.
188 padavinskih postaj
meritev količine padavin ob 7h in opazovanja vremena
Avtomatske meteorološke postaje
Fenološke postaje (60)

29. Mreža klimatoloških postaj

30. Meritve in opazovanja MERITVE OPAZOVANJA Zračni pritisk
Temperatura zraka in tal
(Temperatura morja)
Vlažnost zraka
Izhlapevanje
Smer in hitrost vetra
Količina padavin
Višina snežne odeje in novozapadlega snega
Trajanje sončnega obsevanja
OPAZOVANJA
Oblačnost
Vidnost
Stanje tal in morja
Pojavi v atmosferi

31. Meritve, opazovanja, klimatološki dnevnik
Meritve in opazovanja se zapisujejo v dnevnik opazovanj.
- enotna razpredelnica za vpisovanje meteoroloških opazovanj in meritev
- vsebuje tudi informacijo o opazovalcu ter terminu opazovanj

32. prostor za opazovanja in meritve na klasični meteorološki postaji
OPAZOVALNI PROSTOR
prostor za opazovanja in meritve na klasični meteorološki postaji
velikost 20m × 20 m
nizko pokošena trava
v okolici ni večjih ovir, ki bi vplivale na meritve (turbulenca, senca)

33. VREMENSKA HIŠICA 2m nad tlemi (vpliv tal ni več tako izrazit)
bele barve (ni segrevanja)
dvojne žaluzije (zaščita pred vetrom, izmenjava zraka je omogočena)
vrata obrnjena proti severu (pri odčitavanju direktni sončni žarki ne padajo na inštrumente)

34. VREMENSKA HIŠICA INŠTRUMENTI
suhi (temperatura zraka) in mokri termometer, ki skupaj z ventilatorejm tvorita psihrometer (vlaga v zraku)
maksimalni in minimalni termometer (ekstremne vrednosti temperature zraka)
termograf (časovno spreminjanje temperature zraka)
higrograf (časovno spreminjanje vlage v zraku)
ponekod v posebni hišici še Wildov evaporigraf (časovni potek izhlapevanja vode)