1. Gozdna hidrologija Andrej Ceglar E-mail: andrej.ceglar@bf.uni-lj.si
Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja

2. Vaja 1 Hidrološki podatki, podatki o kakovosti zraka
Meteorološki podatki
Meteorološke postaje
Arhiv meteoroloških podatkov
Izmerjeni ter izvedeni meteorološki parametri (dodatek)
Vizualizacija baze meteoroloških podatkov
Dostop do podatkov
Primer spletne aplikacije za poizvedovanje
Hidrološki podatki, podatki o kakovosti zraka
Mesečna in letna poročila
Uporaba podatkov v različnih aplikacijah
Količina ter intenziteta padavin, temperatura, ...
Ekstremni vremenski pojavi

3. Meteorološke postaje
Prve met. opazovalnice v drugi polovici 18. stoletja
Kraljeva akademija znanosti je 1848 ustanovila Zentralstalt fur Meteorologie and Erdmagnetismus - ZAMG
Najstarejša opazovalnica na Slovenskem etničnem ozemlju je bila ustanovljena v Trstu (1779), prvi zapisani podatki datirajo v leto 1839
1871 postaja v Gorici
1784 Tolmin (ta je delovala do 1810)
1813 Celovec
1824 Ljubljana (podatki iz začetnega obdobja so se žal izgubili)
Prvi ohranjeni nizi meteoroloških meritev v Ljubljani so iz leta 1850 (temperatura – maj 1850, zračni pritisk – januar 1852)
Ljubljani so sledile še ostale pomembnejše postaje: Celje (1852), Novo Mesto (1858), Maribor (1863), Ptuj in Kranj (1864)

4. Meteorološke postaje
Meteorološka mreža je konec 19. stoletja obsegala 85 postaj; kasneje velike spremembe
Slovenska mreža met. postaj pokriva območje velikosti kvadratnih km. Klimatski režim Slovenije je izredno kompleksen, kar zahteva gosto mrežo postaj.
Število klimatoloških in padavinskih postaj:
postaj
postaj
postaj
postaj
(40 klimatoloških, 172 padavinskih)

5. Meteorološke postaje Klimatološke postaje:
Opazovanja 3-krat dnevno (7, 14, 21 CET) – že 120 let takih meritev
Meritve: količina padavin, temperatura zraka, vlažnost, zračni tlak, smer in hitrost vetra, temperatura tal, izhlapevanje, sončno obsevanje, temperatura morja
Opazovanja: oblačnost, vidnost, stanje tal in morja, pojavi v atmosferi
Sinoptične postaje
Urna opazovanja, GTS (Global telecommunications system)
24 opazovanj / dan na 4 letališčih
Padavinske postaje:
Dnevna opazovanja ob 7 CET
Najgostejša mreža postaj
Meritve: količina padavin v zadnjih 24 urah, glavni vremenski pojavi, pozimi tudi višino snežne odeje ter novozapadlega snega
Avtomatske meteorološke postaje (kontinuirane meritve):
Interval vzorčenja 5 minut za padavine
Interval vzorčenja 30 minut s statistikami (minimum, maksimum, povprečje, standardni odklon) za ostale spremenljivke

6. Meteorološke postaje
Totalizatorji (količina padavin se meri na nekaj mesecev)
Fenološke postaje
Nastop določene razvojne stopnje (fenološke faze) pri izbranih negojenih ter gojenih rastlinah
61 postaj
Podatki iz postaj predstavljajo osnovo za študije sedanjih klimatskih razmer, časovne ter prostorske spremenljivosti parametrov
Osnova za oceno potencialnih klimatskih sprememb v prihodnosti
Priporočilo WMO: klimatske študije zahtevajo niz vsaj 30-letnih kvalitetnih podatkov
Nehomogeni podatki
Manjkajoči podatki

7. Meritve in opazovanja MERITVE OPAZOVANJA Zračni tlak
Temperatura zraka in tal
(Temperatura morja)
Vlažnost zraka
Izhlapevanje
Smer in hitrost vetra
Količina padavin
Višina snežne odeje in novo-zapadlega snega
Trajanje sončnega obsevanja
OPAZOVANJA
Oblačnost
Vidnost
Stanje tal in morja
Pojavi v atmosferi

8. Meritve in opazovanja Reprezentativnost meritev:
- določitev opazovalnega prostora
- lokalni pojavi v ozračju (hladen zrak v kotlini, nevihta okolici, …)
Meritve morajo biti med seboj primerljive ter vsaj približno enako natančne -> standardizirani ter umerjeni inštrumenti
Meritve in opazovanja imajo mnogo uporabnikov:
- analiza in napoved vremena
- splošna javnost
- specializirana javnost (letalske, cestne, pomorske, hidrološke službe, civilna zaščita)
- službe, ki skrbijo za čistočo zraka
Časovna usklajenost meritev

9. prostor za opazovanja in meritve na klasični meteorološki postaji
OPAZOVALNI PROSTOR
prostor za opazovanja in meritve na klasični meteorološki postaji
velikost 20m × 20 m
nizko pokošena trava
v okolici ni večjih ovir, ki bi vplivale na meritve (turbulenca, senca)

10. VREMENSKA HIŠICA 2m nad tlemi (vpliv tal ni več tako izrazit)
bele barve (ni segrevanja)
dvojne žaluzije (zaščita pred vetrom, izmenjava zraka je omogočena)
vrata obrnjena proti severu (pri odčitavanju direktni sončni žarki ne padajo na inštrumente)

11. VREMENSKA HIŠICA INŠTRUMENTI
suhi (temperatura zraka) in mokri termometer, ki skupaj z ventilatorejm tvorita psihrometer (vlaga v zraku)
maksimalni in minimalni termometer (ekstremne vrednosti temperature zraka)
termograf (časovno spreminjanje temperature zraka)
higrograf (časovno spreminjanje vlage v zraku)
ponekod v posebni hišici še Wildov evaporigraf (časovni potek izhlapevanja vode)
VREMENSKA HIŠICA

12. tekočinski termometer
TEMPERATURA ZRAKA
tekočinski termometer
Hg ali alkoholni
Meritve
temperatura zraka na 2 m
minimalna temp. zraka na 2 m in 5 cm
maksimalna temp. zraka na 2 m
temperatura mokrega termometra
časovni potek temp. zraka na 2 m
bimetalni termograf
Namestitev
Termograf in termometri (suhi, mokri, minimalni in maksimalni termometer) so nameščeni v vremenski hišici (2m).
Dodaten minimalni termometer je nameščen 5 cm nad tlemi.
Enote
K – Kelvin
°C – stopinja (Celsius)
°F –stopinja (Fahrenheit)

13. TEMPERATURA ZRAKA suhi in mokri termometer - psihrometerHg
TEMPERATURA ZRAKA
suhi in mokri termometer - psihrometer
alkohol
minimalni termometer 5 cm nad tlemi
bimetalni termograf Hg
Min
maksimalni in minimalni termometer
alkohol
Max

14. TEMPERATURA TAL TEMPERATURA VODE
alkohol
do 30 cm
alkohol
50 in 100 cm
Meritve temperature tal na globini 2, 5, 10, 20, 30, 50 in 100 cm
TEMPERATURA VODE
Meritve v primeru,če je v bližini jezero ali morje

15. VLAGA V ZRAKU Enote %, mb,..., odvisno od parametra
Namestitev v vremenski hišici (2m)
higrograf in higrometer
suhi in mokri termometer - psihrometer

16. VETER Namestitev Meritve Enote 10 m nad tlemi Opazovanja
V okolici ne sme biti visokih predmetov, ki bi povzročali turbulenco.
Meritve Enote
hitrost vetra na 10 m m/s
smer vetra na 10 m °
Opazovanja
ocena jakosti vetra Bf
ocena karakteristike vetra stalen, ...
Vetrovna vreča
sonični anemometer
klasičen anemometer

17. trajanje sončnega obsevanja
SONČNO SEVANJE
Meritve Enote
trajanje sončnega obsevanja h
gostota toka globalnega obsevanja W/m2
gostota toka difuznega obsevanja W/m2
globalno obsevanje
solarimeter
difuzno obsevanje
Namestitev
Na inštrument ob kateremkoli času v dnevu ali letu ne sme padati senca zaradi okoliških predmetov.
heliograf
trajanje sončnega obsevanja

18. PADAVINE Meritve Enote Opazovanja Namestitev
količina padavin mm=l/m2
višina snežne odeje cm
višina novozapadlega snega cm
gostota snega
Opazovanja
vrsta padavin (tekoče, trdne)
sprememba njihove intenzitete (rahle, zmerne, močne, plohe, nevihte, nalivi, …)
Namestitev
pluviometer 1,5 m nad tlemi, na prostem
totalizator nekaj m nad tlemi
snegomer na treh mestih na opazovalnem prostoru
pluviometer

19. PADAVINE pluviograf snegomer totalizator Meritve gostote snega.
Meritve višine snežne odeje.
totalizator
Meritve količine padavin na odročnih krajih.

20. IZHLAPEVANJE Enota mm=l/m2 A-posoda Namestitev na prostem. Dimenzije:
premer 1,21 m
globina 0,255 m
odmik od tal 0,15 m
Wildov evaporigraf
Namestitev
v posebni vremenski hišici 2m nad tlemi.

21. Avtomatska meteorološka postaja
MERITVE številnih meteoroloških spremenljivk s pomočjo električnih senzorjev.
temperatura zraka
vlaga v zraku
smer in hitrost vetra
temperatura tal
vlaga v tleh
sončno obsevanje
....

22. Meteorološke postaje

23. Meteorološke postaje

24. Meteorološke postaje

25. Meteorološke postaje

26. Meteorološke postaje Mreža fenoloških postaj
pojavi razvojnih fenoloških faz izbranih samoniklih (zelišča, trave, grmovnice in drevnine
kmetijskih rastlin (posevki, sadno drevje in vinska trta) )

27. Antena meteorološkega radarja na Lisci
Meteorološki radarji
- radar (radio detection and ranging)
- ocena količine padavin v okolici
- domet med 100 in 500 km od radarja
Antena meteorološkega radarja na Lisci

28. Meteorološki radarji
Radar je naprava za daljinsko zaznavanje teles z osvetljevanjem z elektromagnetnimi mikrovalovi.
- Vremenski radar je radar, prirejen za zaznavanje in merjenje padavin.
Radarski odmevi se shranjujejo v računalniku – 3D polje
Radarska antena se vrti okrog navpične osi pri različnih naklonskih kotih
Iz 3D polja razberemo vrsto, jakost ter intenziteto padavin
Osnovna informacija – moč odmevov (odvisno od števila ter
velikosti padavinskih delcev)
Oblačni delci so premajhni, da bi jih radar zaznal
Ob določenih predpostavkah o faznem stanju, velikostni
porazdelitvi in hitrostih padanja padavinskih delcev je iz
izmerjene moči odmeva mogoče bolj ali manj natančno
izračunati jakost padavin, to je prostornino
(po potrebi staljenih) padavin, ki v časovni enoti
pade na/skozi horizontalno ploskovno enoto.

29. Meteorološki radarji - delovanje
impulz dolg nekaj s (nekaj 100 m), presledek nekaj ms (nekaj 100 km)
potuje skozi atmosfero s svetlobno hitrostjo (3×108 m/s)
se sipa na ovirah (hrib, letalo, množica kapljic v oblaku)
odboj sipanje v vse smeri – del proti anteni – zaznamo odboj
usmeritev antene - smer, kjer je ovira
zakasnitev odmeva za časom izsevanja – oddaljenost ovire
jakost odmeva – odbojne lastnosti ovire
Razlika frekvenc – Dopplerjev efekt – hitrost ovire
meritev obr. v 5 min.
domet 100 – 500 km
kot snopa 1-2 °
val. dol cm (μ-valovi)

30. Meteorološki radarji
Prikaz talnih projekcij maksimalnih višinskih jakosti padavin
- izmerjena jakost na vertikali nad vsako talno točko (ni razvidno, na kateri višini je bila posamezna jakost izmerjena in ni nujno, da se v tistem trenutku ujema z jakostjo pri tleh)
Maksimalna jakost je primerna za hiter pregled atmosfere ter določanje intenzivnih padavinskih območij z morebitno točo ter rušilnim vetrom

31. Meteorološki radarji Napake meritev
odmevi od tal, ukrivljenost zemeljske površine
blokiranje odmevov od mirujočih ovir, prepuščanje odmevov od radialno gibajočih se padavin
pri velikih razdaljah je radarski snop že precej dvignjen nad ukrivljeno površino, zato radar slabo zazna ali ne zazna plitvih padavin
Ukrivljanje žarka zaradi atmosferskih pogojev
Stabilna atmosfera - temperaturna inverzija: refrakcijski indeks naraste, radarski žarek se ukrivi proti tlem
Labilna atmosfera: žarek se ukrivlja navzgor (padavine se “pojavijo” previsoko)

32. Meteorološki radarji
Mreža meteoroloških
radarjev v Evropi

33. Meteorološki sateliti
Dve glavni skupini
polarno-orbitalni
geo-stacionarni

34. Geo-stacionarni sateliti
nad ekvatorjem (φ = 0°)
oddaljeni od zemeljskega površja ~ km
ves čas nad isto točko na Zemlji (λ = konst., ω = ωZemlje)
opazujejo ~ 1/3 zemeljskega površja
običajni senzorji so na območju VIS, IR, WV, (MIC)
ločljivost: najboljša nad ekvatorjem in geografsko dolžino, kjer so nameščeni (VIS ~ 2 km, IR ~ 5 km)
METEOSAT

35. Svetli toni – oblaki z nižjo temperaturo
(segajo višje v ozračje)
Temnejši toni – toplejša področja (ponavadi kopno ali morje, pozimi lahko tudi megla ali nizka oblačnost)
Slika oblačnosti v infra-rdečem spektru je posneta z geo-stacionarnega vremenskega satelita METEOSAT

36. Polarno-orbitalni sateliti
krožijo nad Zemljo (φ  konst.) na višini okrog 900 km (od 800 do nekaj 1000 km)
opazujejo pas širok nekaj 100 km, ki ga zamikajo (λ  konst.)
Zemljo obkrožijo v eni do dveh urah – dvakrat dnevno so nad isto točko na Zemlji.
običajni senzorji so na območju VIS, IR, WV, (MIC) + vertikalno sondiranje
ločljivost: boljša kot pri geo-stacionarnih - neodvisna od geografskih koordinat

37. Meteorološki sateliti

38. Podatki z meritev in opazovanj

39. Voda v tleh – osnovni pojmi
Volumska vsebnost vode v tleh
gravimetrično določanje vode v tleh
stehtamo maso vlažnega vzorca tal, po sušenju pa še maso suhega vzorca
vzorec tal se suši na 105°C 24 ur za mineralna tla (48 ur na 55°C za organska tla)
Razlika v masi pove količino vode, ki jo je vseboval vzorec tal, izraža se v odstotkih mase ali volumna:
Za volumske % poznati moramo
volumen vzorca tal
Merjenje vodnega potenciala s tenziometri
kazalec energijskega stanja vode v tleh
razlike vodnega potenciala določajo smer premikanja vode
tenziometer napolnimo z vodo, tla vpijajo vodo
skozi porozno kapico – podtlak naraste, dokler
pritisk tekočine v tenziometru ni v ravnovesju s
silo vezave vode v tleh

40. Voda v tleh – osnovni pojmi
Volumska vsebnost vode v tleh
prednosti: dobro poznana metoda, osmotski potencial ne vpliva na meritev, cenovna dostopnost
slabosti: točkovna meritev, delujejo le v vlažnem območju, stik porozne kape s tlemi
niso primerni so za meritve v suhem območju
Nevtronski merilci
vodikovi atomi imajo sposobnost za razprševanje ter upočasnjevanje nevtronov
termalizacija – visokoenergijski nevtroni so ob trku
z atomskimi jedri upočasnjeni in preusmerjeni
večja količina vode v tleh – več trkov
detekcija počasnih nevtronov, ki se vrnejo k cevi –
količina vode v tleh

41. Voda v tleh – osnovni pojmi
Volumska vsebnost vode v tleh
TDR merilci (merjenje časa odboja elektromagnetnega signala)
nezveznosti v mehanizmih zadrževanja energije
opazovanje sprememb v nivoju energije v določenih točkah v mediju
dielektrična konstanta je odvisna od vsebnosti vode v tleh (voda cca 78-80, zrak 0, mineralna snov 4-5)
Delovanje: visokofrekvenčni EM signal, ki potuje preko elektrod, se na mestih s spremenjeno uporbnostjo deloma odbije. Naprava meri čas med poslanim ter sprejetim signalom.

42. Vizualizacija baze – dostop do podatkov
Spletna aplikacija: AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE ( METEO PORTAL (meteo.arso.gov.si)

43. Vizualizacija baze podatkov

44. Baze podatkov
Podzemne vode (prostornina podzemne vode, vodonosnikov ali več vodonosnikov)
Površinske vode (vodostaj, pretok, temperatura)
Kakovost zraka (žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ozon, pm10, benzen)
Mesečni bilten – mesečni pregledi stanja (meteorologija, agrometeorologija, hidrologija, potresi) -
Ekstremni vremenski dogodki:
Vetrolomi
severni fen (močan severni veter nad pobočji Karavank ter Kamniško-Savnijskih Alp)
Topel in suh
Enkrat do dvakrat letno (hladna polovica leta)
Enkrat na 10 let z rušilno močjo
pokrajina in arhitektura nista prilagojeni močnim vetrovom -> velika škoda
jugo
Nastane pred hladno fronto ob prečkanju sredozemskega ciklona
Enako pogost, kot burja
Ob obali, pojavi se 20 krat na leto

45. Baze podatkov
Burja
Ob prehodu hladne fronte sredozemskega ciklona
Hladen zrak se dvigne preko dinarskih planot ter se nato pospešuje Jadranskemu morju
Sunkovit veter, pogost na Primorskem in Notranjskem
Sunki močne burje nad 140 km/h
V Vipavski dolini nad 25 zapor letno
Vegetacija na področjih z burjo zaradi pogostosti dogodka prilagojena. Za burjo niso značilni vrtinci, kot npr za orkanski severni ali južni veter.
Vetrolom lahko povzročijo tudi sunki vetra ob nevihtah, pojavijo se kjerkoli v SLO.
Opozorila na prihajajoče ektremne vremenske dogodke - meteoalarm

46. Analiza podatkov Vrste spremenljivk
Imenske (nominalne) -> vrednosti lahko le razlikujemo med seboj
Urejenostne (ordinalne) -> vrednosti lahko uredimo po velikosti
Razmične (intervalne) -> primerjamo lahko razlike med vrednostma dvojic enot, ni absolutne ničle
Razmernostne (racionalne) -> smiselno je tudi razmerje dveh vrednosti, obstaja absolutna ničla
Vrsta spremenljivke – vrsta analize oz. izbira primerne statistike
Klimatski sistem je negotov:
Ni v celoti opazovan
Radi bi dostop do različnih parametrov (npr. meritev na populaciji, ki karakterizira eno izmed njenih lastnosti)
Računamo statistiko (npr. merilo karakteristike iz naključno izbranega vzorca)

47. Analiza podatkov
Ni v celoti razumljiv
Kljub numeričnim modelom ne razumemo popolnoma dinamike klimatskega sistema
Nekaj pomembnih fizikalnih procesov se odvija na manjši skali, kar zahteva uporabo parametrizacij
Dinamični sistem je občutljiv na začetne pogoje – dinamični kaos
Deterministična klimatologija je omejena na kratke časovne skale
Klimatske napovedi so po naravi verjetnostne
Redukcija negotovosti je temelj klimatskega napovedovanja

48. Osnovne opisne statistike in grafična predstavitev
Velikost populacije, ranžirna vrsta, frekvenčna porazdelitev, kvantili, okvirji z ročaji
Frekvenčna porazdelitev: razporeditev podatkov v izbrano število razredov
Primer: Letno trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani med leti 1961 – 1990
Kadar podatki variirajo, izbiramo širine razredov, ki enakomerno naraščajo (npr. količina padavin)

49. Osnovne opisne statistike in grafična predstavitev
Kvantili -> statistično izračunane meje, ki nam določa kje se nahaja posamezna enota v primerjavi z drugimi enotami
Kolikšen del celotnega razmika ima manjše vrednosti od dane vrednosti – kvantilni rang
Mediana: srednja vrednost v nizu podatkov, če jih razvrstimo po velikosti. Polovica vrednosti v nizu je po velikosti večje od mediane, polovica pa manjše. Če smo podatke v nizu razvrstili po velikosti potem mediano izračunamo kot
štirje razredi -> kvartili ( ), med posameznimi kvartili je četrtina podatkov
deset razredov -> decili
sto razredov -> percentili
V spolšnem ob razdelitvi na poljubno število razredov govorimo o kvantilih

50. Osnovne opisne statistike in grafična predstavitev
Okvir z ročaji -> osamelci, kvartili, pogojni minimum ter maksimum
Primer: trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani
Min :1445 ur
1st Qu. :1642 ur
Median :1700 ur
Mean :1712 ur
3rd Qu. :1777 ur
Max :1987 ur

51. Osnovne opisne statistike – mere sredine
Modus (F) je najbolj pogosta vrednost, ki se pojavlja v nizu. Odvisen je od natančnosti podatkov:
Natančnost na nekaj decimalnih mest -> majhna verjetnost za ponovitev
Pri zveznih (številskih) podatkih govorimo o modalnem razredu, ki v frekvenčni porazdelitvi pomeni razred z največjo frekvenco
Mediana (razdelitev ranžirne vrste na dva enaka dela)
Povprečje -> le za številske spremenljivke
aritmetična sredina podatkov, pri čemer je N število vzorcev oz. število razpoložljivih podatkov
Primerna za vsaj približno normalno porazdeljene spremenljivke

52. Osnovne opisne statistike – mere sredine
Geometrijska sredina: predstavlja boljšo označbo centralne tendence (kot aritmetična sredina) za manjše podatkovne nize z ekstremnimi vrednostmi
Harmonična sredina H (recipročn vrednost aritmetične sredine recipročnih vrednosti). Uporabimo jo za izračun povprečja spremenljivk, ki so definirane kot kvocient drugih spremenljivk

53. Osnovne opisne statistike – mere variabilnosti
Maksimalna vrednost (max) – največja vrednost v obravnavanem nizu podatkov
Minimalna vrednost (min) – najmanjša vrednost v obravnavanem nizu podatkov
Variacijski razpon (R) – območje, v katerem se giblje obravnavana spremenljivka (med min. ter max. vrednostjo)
Kvartlini razmik

54. Osnovne opisne statistike – mere variabilnosti
Varianca ( ) – mera za razpršenost niza okrog njegove povprečne vrednosti
Standardni odklon (s) – ocenimo kot koren variance, zato ima enake enote kot spremenljivka, katere lastnosti nas zanimajo
Koeficient variacije (KV) – kazalec, ki prikazuje razpršitev statističnih enot okoli aritmetične sredine njihove populacije; v poštev pride pri razmernostnih spremenljivkah
Primer: trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani
Varianca: ur^2
Standardni odklon: 119 ur
Variacijski razpon: 542 ur
Koeficient variacije: 7 %

55. Primer: trajanje sončnega obsevanja

56. Osnovne opisne statistike – mere povezanosti
Primerjava dveh vzorcev ali populacij: ali sta si med seboj neodvisni ali sta kakorkoli povezani
Korelacijski koeficient r
Brezdimenzijska mera povezanosti
Vrednosti med -1 ter 1
Vrednost 0: vzorca ali populaciji med seboj nista povezani

57. Merska lestvica spremenljivke Najboljša mera sredine
Osnovne opisne statistike – mere sredine
Merska lestvica spremenljivke
Najboljša mera sredine
Nominalne (vrednosti se lahko le razlikujejo med seboj)
(kategorične)
Modus
Ordinalne (vrednosti lahko uredimo po velikosti)
Mediana
Intervalne (primerjamo lahko razlike med vrednostmi)
Simetrični podatki: Povprečje Nesimetrični podatki: Mediana
Razmernostne (primerjamo lahko razmerja med vrednostmi)

58. Letni hodi klimatoloških spremenljivk
Povprečni hodi, ki jih narišemo na podlagi povprečnih mesečnih vrednosti izbranih spremenljivk preko daljšega obdobja
Kdaj izbrane klimatološke spremenljivke dosežejo ekstremne vrednosti, se zadržujejo v ugodnem območju za določene aktivnosti (kmetijstvo, turizem)
Povprečna (črna), minimalna (modra),
ter maksimalna mesečna temp. (rdeča)
za obdobje
Povprečna količina padavin po mesecih za
obdobje

59. Letni hodi klimatoloških spremenljivk

60. Testiranje hipotez
Primer: Primerjava povprečnega trajanja v obdobjih ter
Dvo-vzorčni t-test:
Podatki: trajanje sončnega obsevanja ,
t = -5.97, Stopenj prostosti = 45, p-vrednost = 3.46e-07
povprečje (61_90) / povprečje (91_07) /