1. Obraz revščine družin z otroki
Dr. Andreja Črnak Meglič, Otroška opazovalnica, IRSSV

2. Stopnje tveganja revščine otrok v primerjavi s povprečno stopnjo revščine otrok v EU in v primerjavi z nacionalnimi povprečnimi stopnjami revščine[1]
Države v katerih je stopnja revščine otrok nižja ali enaka stopnji revščine celotne populacije
Države v katerih je stopnja revščine otrok višja kot revščina celotne populacije (=<5pp)
Države v katerih je stopnja revščine otrok pomembno višja od revščine celotne populacije
(>5pp)
Revščina otrok je pod povprečjem EU
Danska, Finska, Švedska, Ciper, Slovenija
Belgija, Francija, Nizozemska, Avstrija, Nemčija
Češka
Revščina otrok je enaka ali nad ravnjo EU
Grčija
Estonija, Italija, Portugalska, Irska, Velika Britanija, Španija, Latvija
Bolgarija, Madžarska, Litva, Luksemburg, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška
[1] Child poverty and well-being in the EU, Current status and way forward

3. Stopnja tveganja revščine pred in po socialnih transferjih v Sloveniji %, 2004
Stopnja tveganja revščine otrok pred socialnimi transferji
Stopnja tveganja revščine otrok po prejemu družinskih prejemkov
Stopnja tveganja revščine otrok
Vpliv vseh socialnih transferjev na zmanjšanje revščine otrok
Vpliv družinskih prejemkov na zmanjšanje revščine otrok 28 17 12
57%
39%

4. Trendi v stopnji tveganja revščine otrok v starosti od 0-15 let
Leto
2004
2005
Stopnja tveganja revščine otrok
11,9
11,8
Vir: SURS, AGP, 2004, 2005 SURS,SILK

5. Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva z otroki
2004
2005
gospodinjstva z vzdrževanimi otroki
9,9
9,3
enostarševsko gospodinjstvo z otrokom
21,4
22,1
Gospodinjstvo z vsaj tremi otroci
16,6
15,3
Vir: SURS, AGP, 2004, 2005 SURS,SILK

6. Višina prejemkov na podlagi DSP in otroških dodatkov glede na strukturo družine v EUR
1 otrok
2 otroka
3 otroci
1 otrok (DSP +OD)
2 otroka (DSP +OD)
(DSP +OD)
samohranilka
277
341
405
394
586
790
par
426
490
554
532
713
904
Revne družine z otroki svojo materialno stisko v veliki meri premoščajo s pomočjo otroških dodatkov, saj le-ti predstavljajo skoraj polovico mesečnih prihodkov družine.

7. Prehrana revnih družin

9. Dostop do računalnika in interneta

10. Segmentacija revnih družin z otroki
»navidezno revnih«- skupina družin, ki zelo dobro pozna zakonsko določene pravice do socialnih pomoči in olajšav, ki izhajajo iz njihovega statusa in jih tudi v celoti uveljavljajo. Ne prikazujejo svojega dejanskega socialnega položaja.
»resnično revnih« - predstavljajo največji del revnih družin. Zaznamuje jih ena do več oblik socialne izključenosti hkrati (poleg nizkih dohodkov ali brezposelnosti, še nizek stanovanjski standard, slabo zdravstveno stanje…).
»nevidnih revnih« – skupina družin, ki ne pozna svojih pravic, jih ne zna uveljavljati, se ne počuti zadosti revne, da bi zaprosili za pomoč ali pa se svojega položaja sramujejo.
»revnih zaposlenih« oziroma skupini, ki s svojimi dohodki presega cenzuse za dodelitev DSP, a je njihov socialni položaj ogrožen ali celo slabši od položaja upravičencev do DSP. To je najhitreje naraščajoča skupina ljudi.

11. Strategije reševanja revščine otrok
Socialni prejemki lahko zmanjšajo neenakost, njihov vpiv pa je omejen. Predstavljajo namreč pasivne oblike pomoči.
Načini spopadanja s problemom revščine bi morale biti zastavljene širše kot v preteklosti, v smeri zmanjševanja vseh oblik socialne izključenosti in vzpostavljanjem mehanizmov za aktivnejše vključevanje revnih družin v reševanje njihovega problema. Ogromen del populacije (tudi prejemniki DSP) ni primeren za ponovno vključitev na trg dela. Potrebno bi bilo razviti nove oblike dala - okupacijske terapije, delo s krajšim delovnim časom v socialnih podjetjih, kjer bi tako zaposlenim plačilo za delo predstavljalo stimulacijo k prejeti DSP.
Predvsem pa bi bilo potrebno vzpostaviti sistem, v katerem bi bile sistematično povezane vse službe in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z reševanjem revnih bi s svojim delovanjem zagotavljale celostno obravnavo socialno ogroženega primera.

12. Strategije reševanja revščine otrok
Potrebno bi jo bilo bolj kot sedaj graditi na izenačevanju štartnih možnosti za vse otroke:
Zato bi morali zastaviti razvoj v smeri brezplačne osnovne šole, vključno s prehrano, da bi preprečili socialno izključevanje že v najnežnejšem obdobju.
Učinkoviteje pa bi morali urediti tudi sistem štipendiranja, ki vključuje premalo otrok, saj prav dostop do šolanja še vedno predstavlja ključne faktor za izhod iz revščine.