1. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
Tanja Kaltnekar

2. OSNOVNA IZHODIŠČA DDPO
Obvezna dajatev v denarju, ki jo plačujejo pravne osebe državi.
Neposreden davek, ki pripada proračunu
Obdavčuje dohodke oziroma dobiček pravnih oseb
Obdavčena je razlika med prihodki in odhodki, vendar poslovni dobiček praviloma ni enak davčnemu dobičku.

3. PRAVNE PODLAGE
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in pripadajoči pravilniki
Slovenski računovodski standardi (SRS)
Mednarodni računovodski standardi
Zakon o gospodarskih družbah
Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojne obdavčitve, ki jih je sklenila Slovenija
Zakon o davčnem postopku

4. PRAVNE PODLAGE
Implementacija evropskih direktiv, zaradi delne harmonizacije obdavčitve pravnih oseb znotraj EU:
Direktiva sveta 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev
Direktiva sveta 90/435/EGS, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic
Direktiva sveta 2003/49/EGS o skupnem sistemu obdavčenja, v zvezi s plačili obresti in plačili premoženjskih pravic, ki veljajo za povezane družbe iz različnih držav članic
Sodna praksa evropskega sodišča vezana na direktive

5. ZAVEZANEC ZA DAVEK
Zavezanec za davek je pravna oseba domačega in tujega prava. Zavezanec je tudi družba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava, po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec po zakonu, ki ureja dohodnino. Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti niso zavezanci, če z ZDDPO-2 ni določeno drugače.

6. ZAVEZANEC ZA DAVEK - Društvo ljubiteljev krompirja
Združenje slovenskih skladateljev
Verska skupnost Lj. - Bežigrad
Anton Medved s.p., kovinska galentarija
Osnovna šola Valentina Vodnika
Rotary klub

7. OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
Rezident je zavezan za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (obdavčitev po svetovnem dohodku). Nerezident je zavezan za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

8. REZIDENT in NEREZIDENT
Rezident je zavezanec, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev: 1. ima sedež v Sloveniji, 2. ima kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
Nerezident je zavezanec, ki ne izpolnjuje nobenega od pogojev za rezidenta.

9. REZIDENT in NEREZIDENT
Minister pristojen za finance, določi način ugotavljanja kraja dejanskega delovanja poslovodstva. Kraj dejanskega delovanja poslovodstva je kraj, kjer se sprejemajo ključne upravne in poslovne odločitve, ki so potrebne za vodenje poslovanja in ki je običajno kraj, kjer osebe ali skupina oseb na vodstvenih funkcijah, primeroma poslovodstvo, sprejema odločitve, ali kraj, kjer se določajo dejanja, ki jih bo opravila oseba kot celota, ter da se za ugotavljanje upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega primera.
PRAVILNIK o izvajanju ZDDPO-2

10. POSLOVNA ENOTA NEREZIDENTA
je kraj poslovanja, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. Za poslovno enoto nerezidenta se šteje zlasti: 1. pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri;
2. gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev. V tem primeru se za poslovno enoto nerezidenta šteje od dneva začetka dejavnosti oziroma poslov, vključno s pripravljalnimi deli.

11. POSLOVNA ENOTA NEREZIDENTA
Tudi POSREDNIK:
- ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, če ima in običajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, razen če so dejavnosti oziroma posli posrednika omejene na tiste iz 7. člena ZDDPO-2, zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta. - ki deluje v svojem imenu za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali katerikoli drug neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih in finančnih razmerjih med tem nerezidentom in tem posrednikom razlikujejo od tistih, ki bi bili v razmerjih med nepovezanimi osebami.

12. POSLOVNA ENOTA NEREZIDENTA
Kraj poslovanja se NE šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:
uporablja prostore le za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki mu pripadajo;
vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi predelave s strani druge osebe
vzdržuje kraj poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij zase;

13. POSLOVNA ENOTA NEREZIDENTA
Kraj poslovanja se NE šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:
5. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge dejavnosti oziroma poslov pripravljalne ali pomožne narave zase
6. vzdržuje kraj poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti oziroma poslov, določenih v 1. do 5. točki, pod pogojem, da so splošna dejavnost oziroma posli kraja poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.
- pojasnilo DURS /2008, (posredniki)

14. POSLOVNA ENOTA NEREZIDENTA
Nemška farmacevtska družba ima v Sloveniji “predstavništvo” => skrbi za registracijo zdravil in izvaja določene tržne raziskave (v smislu marketinga z namenom zbiranja naročil)
2. Italijanska družba ima v Novi Gorici najet skladiščni prostor za gradbeni material, ki ga uporablja pri izgradnji objektov v Italiji.
3. Trgovski potnik za švicarsko družbo išče kupce, predstavlja in reklamira blago ter sprejema naročila.

15. VIR DOHODKA
1. Dohodki rezidenta, razen dohodka, doseženega v poslovni enoti ali preko poslovne enote tega rezidenta, ki se nahaja izven Slovenije.
2. Dohodek nerezidenta, dosežen v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji, če se poslovna enota nahaja v Sloveniji. 3. Dohodki od nepremičnin in pravic na nepremičninah imajo vir v Sloveniji, če gre za nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji.
4. Dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji, če se dejavnost opravlja na zemljiščih, ki se nahajajo v Sloveniji. 5. Dohodki od izkoriščanja ali pravice do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva imajo vir v Sloveniji, če se nahajajo v Sloveniji.

16. VIR DOHODKA
6. Dividende, vključno z dohodki podobnimi dividendam, in dohodki od deležev, ki izvirajo iz finančnih instrumentov oziroma finančnih naložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji, lastniški deleži, imajo vir v Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji. 7. Obresti imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji. 8. Dohodki od uporabe ali pravice uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in dohodki od drugih podobnih pravic imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji. …
12. Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji.

17. VIR DOHODKA
13. Dohodki od storitev vseh vrst, ki so plačane osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, pri tem pa to niso države članice EU, imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji ali jih je izplačal rezident ali nerezident preko svoje poslovne enote v Sloveniji (črna lista držav) Dobiček iz desete točke je tudi dobiček od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot polovico vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji.

18. OPROSTITVE
Zavezanec kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača davka, če: 1. je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in 2. dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Davek pa se plača iz opravljanja pridobitne dejavnosti.
PRAVILNIK o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti
- Pojasnila DURS Pridobitna dejavnost: z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci konkurirajo na trgu z drugimi osebami

19. DAVČNO OBDOBJE za odmero DDPO
Koledarsko leto – poslovno leto
Davčno obdobje je lahko različno od koledarskega leta, ne sme pa biti daljše od 12 mesecev.
O izbiri je potrebno obvestiti davčni organ.
Izbran način se ne sme spreminjati 3 leta.

20. PREDMET OBDAVČITVE
dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji (stopnja obdavčitve 17%)
dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost davčnega odtegljaja, iz 70. člena zakona. (stopnja obdavčitve 15%)

21. DAVČNA OSNOVA
DOBIČEK: presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni z ZDDPO-2. Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Dobiček poslovne enote (PE) nerezidenta v Sloveniji je dobiček, ki se lahko pripiše tej PE. PE se lahko pripiše tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga ta PE imela, če bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost oziroma posle.

22. ODPRAVA DVOJNE OBDAVČITVE
(1) Prihodki, ki so v davčno osnovo vključeni v tekočem davčnem obdobju ali so bili vključeni v davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, se ne vključijo ponovno v davčno osnovo v tekočem ali v prihodnjih davčnih obdobjih. (2) Odhodki, ki so zniževali davčno osnovo v tekočem davčnem obdobju ali so zniževali davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, ne morejo ponovno zniževati davčne osnove v tekočem ali v prihodnjih davčnih obdobjih. (3) Prihodki, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, se izvzamejo iz davčne osnove, vendar največ do zneska davčno nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih.
Pomembno je SPREMLJANJE teh postavk skozi davčna obdobja.

23. PRIMERI DVOJNE OBDAVČITVE
V preteklem obračunu so bile odpisane terjatve, davčna osnova se ni znižala, ker pogoji za to niso bili izpolnjeni. Čez dve leti zavezanec prejme delno plačilo že odpisanih terjatev.
2. Skladno s SRS zavezanec v preteklosti izvede oslabitev sredstev in odhodki iz naslova popravka vrednosti sredstev niso davčno priznani. Kasneje se ti popravki odpravijo in prihodki ne zvišujejo davčne osnove.
3. Rezervacije so bile ob oblikovanju davčno priznane v višini 50%, zato ob njihovi odpravi, davčno osnovo zvišamo samo za polovico njihove vrednosti.

24. Sprememba računovodske usmeritve in popravki napak
Zneski, ki predstavljajo razlike zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, se pri obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih po tem zakonu, za katere se preračunajo preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala, v obdobju spremembe računovodske usmeritve in popravkov napak vključijo v davčno osnovo, in sicer tako, da povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.
=> kadar imamo opravka z obdavčljivimi prihodki in davčno priznanimi odhodki po ZDDPO-2

25. PREVREDNOTENJA NAVZGOR
Znesek presežka iz prevrednotenja, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene vrednosti in ki ga zavezanec prenese v preneseni čisti poslovni izid ali druge kapitalske postavke, se vključi v davčno osnovo v letu takšnega prenosa. Presežek iz prevrednotenja se prenaša v preneseni poslovni izid in v davčno osnovo pri sredstvih, ki se amortizirajo, sorazmerno z obračunano amortizacijo od prevrednotenega dela teh sredstev.
Primeri:
- model nabavne vrednosti (amortizacijski pop. vrednosti, izguba zaradi oslabitve)
- model prevrednotenja (izkazovanje poštene vrednosti, uporaba pri nepremičninah, pooblaščeni ocenjevalci vrednosti)

26. POVEZANE OSEBE - rezidenti
povezava v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima en rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami; ali
če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.

27. POVEZANE OSEBE - rezidenti
Povezani osebi: tudi rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Družinski člani:
zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,

28. POVEZANE OSEBE REZIDENTI
Fizična oseba – lastnik posodi denar svoji družbi
2. Jože Novak s.p. ima transakcije z družbo, v kateri ima 40% kapitalski delež njegov brat, opravljata enako dejavnost.
3. A d.o.o. 95% prometa ustvari z družbo B d.o.o., ki ji tudi narekuje način dela in postavlja omejitve.

29. POVEZANE OSEBE - nerezidenti
Zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), če:
ima zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic, v tuji osebi ali obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali
ima tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali

30. POVEZANE OSEBE - nerezidenti
3. ima ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh zavezancih ali ju obvladuje na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali
4. imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh rezidentih ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.

31. TRANSFERNE CENE IN POVEZANE OSEBE
Primerljive tržne cene
Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki NAJMANJ do višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami.
Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki NAJVEČ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.

32. TRANSFERNE CENE med rezidenti/nerezidenti
Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi, se davčna osnova NE poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:
1. v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali 2. plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0 % oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje; ali 3. je oproščen plačevanja davka po ZDDPO-2.
Pri nerezidentih NI izjem. Elaborat za transferne cene (ZDavP-2)!
Pravilnik o transfernih cenah >> določa tudi metode za TC

33. OBRESTI med povezanimi osebami
Prihodki: obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi posojilojemalcu–nepovezani osebi. Odhodki: obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca–nepovezane osebe.

34. OBRESTI med povezanimi osebami
Možnost: obračunane obresti do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere (navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za katerega se obresti obračunavajo), če se te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše od enega leta. Ni prilagoditev davčne osnove, če gre za razmerje med domačimi rezidenti, ki poslujejo z davčnim dobičkom in plačujejo DDPO.
PRAVILNIK o priznani obrestni meri

35. Pravilnik o priznani obrestni meri
- priznana obrestna mera (POM):
vsota variabilnega dela obr. mere v % (objavlja jo MF) in pribitka izraženega v bazičnih točkah (1 bazična točka je 0,01%)
Variabilni del obrestne mere je za evro EURIBOR, za ameriški dolar LIBOR-USD, za švicarski frank LIBOR –CHF (objava na straneh Telerata):
pri variabilnem delu obrestne mere je potrebno upoštevati tudi ročnost posojila (do enega leta pribitka za ročnost ni)
če je valuta posojila različna od valut, ki jih določa pravilnik, je variabilna mera enaka EURIBOR + dvakratnik ustreznega pribitka na kreditno oceno

36. Pravilnik o priznani obrestni meri
- pribitek za ročnost (od 1 do 5 let = 0,03%; od 5 do 10 let 0,05%, nad 10 leti 0,06%)
Pribitek za kreditno oceno (Standard & Poor’s metodologija); če kreditne ocene ni, je pribitek 1%, če je posojilojemalec fizična oseba, je pribitek 0,75%)
MF vsak mesec objavlja variabilni del obrestne mere po posameznih valutah

37. Primer izpisa – stran MF:
VARIABILNI DEL PRIZNANE OBRESTNE MERE: AVGUST 2014
EUR
USD
JPY
GBP
CHF
Do vključno 1 meseca
0,09700%
0,15600%
0,09357%
0,50100%
0,00100%
Do vključno 3 mesecev
0,20800%
0,23810%
0,13000%
0,56013%
0,01800%
Do vključno 6 mesecev
0,30800%
0,33440%
0,17786%
0,71419%
0,07640%
12 mesecev
0,48900%
0,57810%
0,34429%
1,06838%
0,20140%

38. PRIZNANA OBRESTNA MERA
Dolgoročno posojilo za 6 let med dvema pravnima osebama, valuta euro, avgust 2014.

39. REZERVACIJE
SRS 10: Rezervacije so obveznosti z negotovim časom ali zneskom. Znesek poravnave je negotov, a ga je mogoče zanesljivo oceniti
Trije pogoji za oblikovanje rezervacij po SRS:
Temeljijo na obvezujočem preteklem dogodku
Za poravnavo obveze bo po predvidevanjih potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi
Znesek obveze je mogoče zanesljivi izmeriti
Poleg tega je potrebno izpolniti tudi naslednje 3 pogoje:
realnost glede verjetnosti prihodnjih izdatkov,
izkušnje v podobnih okoliščinah,
vključitev strokovnjakov.

40. REZERVACIJE
Rezervacije se ne pripoznajo za izgube iz prihodnjega poslovanja
Se oblikujejo z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali odhodkov
Obstoj posebnega dokumenta za oblikovanje rezervacij
SRS navaja vrste rezervacij primeroma
Večina rezervacij ni (v celoti) davčno priznan odhodek v času oblikovanja

41. REZERVACIJE in DDPO
Odhodki, ki znižujejo davčno osnovo v znesku, ki ustreza 50 % oblikovanih rezervacij:
za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev,
za reorganizacijo (prestrukturiranje – prisilna por., načrt),
za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb,
za pokojnine,
za jubilejne nagrade in
za odpravnine ob upokojitvi.
Ostale rezervacije – davčno priznane v celoti?
sodna praksa (rezerv. za investicije v OS)

42. REZERVACIJE
Davčna obravnava rezervacij, ki niso bile priznane kot odhodek:
Ob odpravi ali porabi se iz davčne osnove izvzamejo prihodki od teh rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek
in se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek. Natančno spremljanje rezervacij vsako leto; odloženi davki

43. TERJATVE: prevrednotenje in odpis
Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve se priznajo v obračunanih zneskih, vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov:
zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega odstavka člena, ali
zneska, ki predstavlja 1 % obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja. Kratkoročne in dolgoročne poslovne terjatve, ki ne vključujejo aktivnih časovnih razmejitev.

44. TERJATVE: prevrednotenje in odpis
Odprava oslabitve se upošteva na način, da se prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek, izvzamejo iz davčne osnove. Odhodki, nastali zaradi prevrednotenja oziroma preračuna terjatev, ki se po računovodskih standardih prevrednotujejo zaradi spremembe valutnega tečaja, se priznajo kot odhodek v celoti. Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev, ki ob prevrednotenju niso priznani kot odhodki, se priznajo ob odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane, pod določenimi pogoji.

45. TERJATVE: pogoji za odpis
Odpis terjatev je priznan kot odhodek:
na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti.
na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
sodna praksa (U 495/2009)

46. FINANČNE NALOŽBE SRS 3: opredelitev in skupine finančnih naložb
Finančne naložbe so tista finančna sredstva, ki jih ima podjetje, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevalo svoje finančne prihodke.
Začetno evidentiranje finančnih naložb:
po pošteni vrednosti
po nabavni vrednosti

47. FINANČNE NALOŽBE SKUPINE finančnih naložb:
FN po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (terjatve, obveznice, opcije, vse FN, ki kotirajo na borzi) – namenjene so trgovanju; vrednotenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančni prihodki in odhodki;
Posojila (dolžniški VP)
FN v posesti do zapadlosti – dolžniški inštrumenti, ki kotirajo
FN razpoložljive za prodajo: deleži in VP, dolžniški VP; povečanje ali zmanjšanje vrednosti se izkaže neposredno v kapitalu, slabitev je obvezna, ni davčno priznan odhodek, odprava oslabitve ni mogoča;
- Pojasnilo 1 k SRS 3 – slabitev finančnih naložb (pogoji)

48. PREVREDNOTENJE FINANČNIH NALOŽB
Pri ugotavljanju davčne osnove se odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov ne priznajo. Odprava oslabitve: prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek, se izvzemajo iz davčne osnove. IZJEMA: odhodki zaradi prevrednotenja finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida se priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih

49. PREVREDNOTENJE FINANČNIH NALOŽB
Odhodki zaradi prevrednotenja iz naslova oslabitve, ki v trenutku slabitve niso davčno priznani, se priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe oziroma finančnega inštrumenta.
Izjema za banke: odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve posojil, vrednotenih po metodi odplačne vrednosti, se pri banki priznajo kot odhodek, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.

50. DOBRO IME in prevrednotenje/slabitev
Dobro ime je presežek nabavne vrednosti poslovne združitve nad deležem prevzemnika v čisti pošteni vrednosti sredstev in dolgov (Uvod SRS, točka 10) oz. je del nabavne vrednosti prevzema, ki je ni mogoče razporediti na opredeljiva sredstva, obveznosti in pogojne obveznosti.
Dobro ime se slabi (in ne amortizira).
Odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega imena se priznajo v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, ki ustreza 20 % začetno izkazane vrednosti dobrega imena.

51. PRIHODKI – izvzem dividend in podobnih dohodkov
Prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam, razen skritih rezerv iz 74. člena zakona, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, se izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če je izplačevalec:
1. zavezanec za davek po ZDDPO-2; ali 2. za davčne namene rezident države članice EU; ali 3. zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z DDPO, in ni rezident države.
Način izvajanja tega člena ureja ZDavP-2 in
Pravilnik o izvajanju ZDDPO-2.

52. IZVZEM DOBIČKOV iz odsvojitve lastniških deležev
Zavezanec lahko iz davčne osnove izvzame 50% dobička iz naslova odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, če
je imel v tej osebi najmanj 8% lastniški delež (neposredna udeležba)
2. lastniška udeležba je trajala najmanj 6 mesecev in
3. je v tem času nepretrgoma za poln delovni čas zaposloval vsaj 1 delavca
Ne velja, kadar gre za naložbo v družbo v državi, ki je na seznamu držav z nizko davčno stopnjo (črna lista).
Pri družbah tveganega kapitala se izvzame celoten dobiček.
Izguba od odsvojitve lastniških deležev se ne prizna v višini 50%!
Pravilnik o izvajanju ZDDPO-2

53. ODHODKI, ki se nanašajo na udeležbo
Če se iz prihodkov izvzamejo prejete dividende ali dobički od odsvojitve deležev, se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v kapital gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki omogočajo dohodke, ki se izvzemajo, ne priznajo v znesku, ki je enak 5 % zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so izvzeti iz davčne osnove zavezanca. Davčni zavezanec iz davčne osnove izvzame odhodke v davčnem obdobju, v katerem iz davčne osnove izvzame prihodke iz naslova prejetih dividend.
Pravilnik o izvajanju ZDDPO-2

54. ODHODKI
Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da: 1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; 2. imajo značaj privatnosti; 3. niso skladni z običajno poslovno prakso. Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.

55. DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI
dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička; 2. odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let; 3. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost; 4. stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev; 5. kazni, ki jih izreče pristojni organ; 6. davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba; 7. davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost; (tuj DDV) 8. obresti:

56. DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI
8. obresti:
a) od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev; b) od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 % in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;
9. donacije; 10. podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.

57. OBRESTI OD PRESEŽKA POSOJIL – tanka kapitalizacija
Kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu oz. so prejeta od sestrskih družb, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.
Za posojila delničarja oziroma družbenika se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki.

58. AMORTIZACIJA
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj, ki jih določa ZDDPO-2. Če je obračunana amortizacija višja, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih.
Osnovno sredstvo, katerega rok uporabnosti je daljši do enega leta in je cene posameznega kosa nižja od 500,00 EUR, se lahko takoj razporedi med odhodke (na seznamu OS mora biti).

59. AMORTIZACIJA
Amortizacija se obračunava posamično. Sredstva, ki se amortizirajo, ter začetek obračunavanja amortizacije določajo SRS. Najvišja letna amortizacijska stopnja znaša za: 1. gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3 %; 2. dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6 %; 3. opremo, vozila in mehanizacijo 20 %; 4. dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3 %; 5. računalniško, strojno in programsko, opremo 50 %; 6. večletne nasade 10 %; 7. osnovno čredo 20 %; 8. druga vlaganja 10 %.
Pojasnilo DURS; ločeno izkazovanje objekta in zemljišča

60. PLAČE IN DRUGA IZPLAČILA v zvezi z zaposlitvijo
Plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.
izplačila nadur delavcem in evidence (sodba X Ips 814/2006)
Enako velja za dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. Nagrade vajencem se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku v skladu z zakonom.

61. PLAČE IN DRUGA IZPLAČILA v zvezi z zaposlitvijo
Regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, to so:
-stroški prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje ter povračila stroškov na službenem potovanju, to so:
1. dnevnica; 2. povračilo stroškov prevoza, vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina); 3. povračilo stroškov za prenočišče, se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja 

62. DAVČNA IZGUBA in njeno pokrivanje
Davčna izguba je presežek odhodkov nad prihodki, ki so določeni z ZDDPO-2. Davčno izgubo v davčnem obdobju lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih z izjemo nekaterih primerov. Pri zmanjšanju davčne osnove na račun davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za davčno izgubo starejšega datuma. Zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub je dovoljeno največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

63. DAVČNA IZGUBA in njeno pokrivanje
Znižanje davčne osnove iz naslova tekoče ali preteklih davčnih izgub NI mogoče:
Če se v davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno spremeni za več kot 50 % glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja, in zavezanec: 1. že dve leti pred spremembo lastništva ne opravlja dejavnosti; ali 2. dve leti pred ali po spremembi lastništva bistveno spremeni dejavnost, Če zavezanec bistveno spremeni dejavnost v dveh letih po spremembi lastništva po petem odstavku tega člena, se davčna osnova poveča za že uveljavljene davčne izgube, ki so nastale v letu spremembe lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih (razen če gre za sanacijo poslovanja in ohranjanje delovnih mest).

64. OBDAVČITEV PRI PRENOSU PREMOŽENJA, ZAMENJAVAH KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVAH IN DELITVAH
SKRITE REZERVE
Pri združitvah in delitvah mora zavezanec v davčnem obračunu razkriti skrite rezerve, ki se nanašajo na preostalo oziroma preneseno premoženje, in jih vključiti v davčno osnovo.
Davčni obračun se v teh primerih predloži v rokih in na način, določen z ZDavP-2.
Skrite rezerve: razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna.

65. OBDAVČITEV PRI PRENOSU PREMOŽENJA, ZAMENJAVAH KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVAH IN DELITVAH
SKRITE REZERVE
Poštena vrednost: je znesek, za katerega je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni. Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.

66. PRENOS PREMOŽENJA
Za prenos premoženja po tem členu se šteje transakcija, s katero družba (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba), ne da bi prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo že ustanovljeno družbo ali na družbo, ki jo ustanovi (v nadaljnjem besedilu: prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe, prenosni družbi.
OBRAT: premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.

67. UPRAVIČENJA IN OBVEZNOSTI pri prenosu premoženja
Prenosna družba
Pri prenosu obrata: 1. je prenosna družba oproščena davka v zvezi z dobički, ki nastanejo pri prenosu sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu ali obratom; 2. prenosni družbi niso priznane izgube, ki nastanejo pri prenosu sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu ali obratom; 3. je prenosna družba dolžna ovrednotiti prejete vrednostne papirje prevzemne družbe po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa.

68. UPRAVIČENJA IN OBVEZNOSTI pri prenosu premoženja
Prevzemna družba je pri prenosu upravičena do: a) prevzema rezervacij prenosne družbe, ki se lahko pripišejo prenesenemu obratu ali obratom, in do prevzema davčnih upravičenj in pogojev v zvezi s temi rezervacijami;
b) prevzema davčnih izgub, ki se lahko pripišejo prenesenemu obratu ali obratom, pod pogoji, kot bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen.
Prevzemna družba je dolžna ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke ali izgube v zvezi s prevzetimi sredstvi in obveznostmi ob upoštevanju njihovih davčnih vrednosti na dan prenosa pri prenosni družbi oziroma na način, kot če prenos ne bi bil izvršen.

69. POGOJI ZA DAVČNO NEVTRALNOST
Prenosna družba in prevzemna družba morata biti rezidenta Slovenije in oziroma ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija.
Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje družba, ki izpolnjuje določene pogoje: 1. ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja iz različnih držav članic EU,…; 2. ki je za namene obdavčitve rezident države članice EU; in 3. ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve,…
Za zavezanca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.

70. PRIGLASITEV
Prenosni in prevzemni družbi se upravičenja in obveznosti priznajo, če so izpolnjeni pogoji na podlagi priglasitve transakcije davčnemu organu. Davčni organ lahko na podlagi priglasitve prenosa premoženja delno ali v celoti zavrne upravičenja, če ugotovi, da je glavni namen ali eden glavnih namenov manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim. Način izvedbe priglasitve in vsebino dokumenta
o priglasitvi določa ZDavP-2.

71. ZAMENJAVA KAPITALSKIH DELEŽEV
Za zamenjavo kapitalskih deležev se šteje transakcija, s katero pridobi obstoječa ali novoustanovljena družba vrednostne papirje druge družbe v zamenjavo za izdajo ali prenos lastnih vrednostnih papirjev družbenikom prevzete družbe, v zamenjavo za vrednostne papirje, ki jih imajo ti družbeniki v prevzeti družbi pod določenimi pogoji.
Za davčno nevtralnost morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.
Priglasitev transakcije določa ZDavP-2.

72. ZDRUŽITVE IN DELITVE
Za združitev in delitev se šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe o statusnem preoblikovanju družb (ZGD-1). V primeru oddelitev in razdelitev s prevzemom se določbe zakona uporabljajo samo, če gre za oddelitev ali razdelitev enega ali več obratov prenosne družbe. V primeru oddelitve mora po oddelitvi na prenosni družbi ostati vsaj en obrat. OBRAT: premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.

73. UPRAVIČENJA IN OBVEZNOSTI
Pri združitvah in delitvah je:
1. prenosna družba oproščena davka v zvezi s skritimi rezervami oziroma v zvezi z dobički in ji niso priznane izgube, ki jih je možno pripisati prenesenim sredstvom in obveznostim. Dobiček oziroma izguba se izračuna kot razlika med pošteno in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti na obračunski dan združitve in delitve na način, kot da bi bila sredstva in obveznosti na obračunski dan združitve oziroma delitve odtujena nepovezani osebi za plačilo;

74. UPRAVIČENJA IN OBVEZNOSTI
Pri združitvah in delitvah je:
2. prevzemna družba upravičena:
do prevzema rezervacij prenosne družbe
do prevzema davčnih izgub prenosne družbe vključno z določenimi pogoji (enako kot pri prenosu premoženja);
do oprostitve davka v zvezi z dobički, ki jih doseže ob prenehanju udeležbe v kapitalu prenosne družbe, če je imela pred združitvijo oziroma delitvijo udeležbo v kapitalu prenosne družbe.

75. POGOJI PRI ZDRUŽITVAH IN DELITVAH
Izpolnjeni morajo biti pogoji glede rezidenstva, oblike družbe, zavezanosti za DDPO,…
Priglasitev davčnemu organu je pogoj za dosego upravičenj oz. davčno nevtralnost. Upoštevati je potrebno določila ZDavP-2.
sodna praksa
Davčni organ lahko na podlagi priglasitve združitve oziroma delitve v celoti ali delno zavrne upravičenja, če ugotovi, da je glavni namen ali eden od glavnih namenov transakcije manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim.
Če davčna nevtralnost ni priznana, se pri prenosni družbi obdavčijo skrite rezerve.

76. DAVČNE OLAJŠAVE Za vlaganja v RAZISKAVE IN RAZVOJ
100% zneska vlaganja v raziskave in razvoj (največ v višini davčne osnove):
Notranjo raziskovalno razvojne dejavnosti zavezanca (vključuje tudi nakup raziskovalno razvojne opreme)
Nakup raziskovalno razvojnih storitev
Izključuje se z olajšavo za investiranje
Financiranje iz proračuna RS ali EU >> olajšava se ne prizna
Opredelitev v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu
Izpolnjevanje posebnih obrazcev, ki so priloga DDPO obračunu
Neizkoriščen del olajšave zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih 5 davčnih obdobjih.

77. DAVČNE OLAJŠAVE 2. za INVESTIRANJE
v višini 40% investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove.
NE velja za pohištvo in pisarniško opremo, razen računalniško opremo;
NE velja za motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustrezna zahtevam EURO VI.
NE velja za dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice (za določene usredstvene stroške v tuja opredmetena osnovna sredstva je olajšava mogoča)
Prenos neizkoriščene olajšave v naslednjih 5 let

78. DAVČNE OLAJŠAVE 2. za INVESTIRANJE (pogoji)
Povišanje davčne osnove za izkoriščeno olajšavo, če se sredstvo odtuji pred iztekom treh let po letu vlaganja oz. pred iztekom amortiziranja, če je to krajše od treh let (odtujitev je tudi prenehanje, začetek stečaja, likvidacije)
Za odtujitev se ne šteje prenos premoženja, zamenjava kapitalskih deležev, združitev, delitev,…

79. DAVČNE OLAJŠAVE 3. Za ZAPOSLOVANJE “težje” zaposljivih
Zaposlitev za nedoločen čas osebe mlajše od 26 let ali starejše od 55 let, ki je bila pred tem 6 mesecev na zavodu za zaposlovanje in ni bila v tej družbi ali njeni povezani osebi zaposlena zadnjih 24 mesecev >> prizna se znižanje davčne osnove v višini 45% plače te osebe
Pogoj je povečanje skupnega števila zaposlenih delavcev v tem davčnem obdobju (glede se povprečno število zaposlenih)
Izključuje se z olajšavo za zaposlovanje invalidov
Uveljavlja se prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb

80. DAVČNE OLAJŠAVE 4. Za ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
50% znižanje davčne osnove iz naslova plače zaposlenega invalida
70% znižanje davčne osnove iz naslova plače za 100% invalida ali gluho osebo
70% znižanje davčne osnove iz naslova plače za vse invalide, ki presegajo kvoto za invalide in invalidnost ni posledica poškodbe pri deli ali poklicne bolezni

81. DAVČNE OLAJŠAVE
4. Za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
znižanje davčne osnove iz naslova višine plačila tej osebi, vendar največ 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS
5. Za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Premije, plačane v korist zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta, a ne več kot 24% obveznih prispevkov za socialno varnost zavarovance in ne več kot 2.819,09 EUR

82. DAVČNE OLAJŠAVE 6. Za donacije
izplačila v denarju in naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, splošno koristne namene in religiozne namene,
le rezidentom in nerezidentom iz članic EUR (+ Liechtenstein, Norveška in Islandija), ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje opredeljenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti
do zneska, ki ustreza 0,3 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca (sodba – plačilo za maturantski izlet)
dodatna olajšava v višini 0,2% obdavčenega prihodka za kulturne namene in društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu (se lahko koristi v naslednjih treh davčnih obdobjih)

83. DAVČNE OLAJŠAVE 7. Za plačila političnim strankam
do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu
8. Za zaposlovanje po 5. členu Zakona o razvojni podpori Prekmurski regiji (ZRPPR1015) in investiranje po 6. členu ZRPPR1015 v Prekmurski regiji (sedež in dejansko opravljanje dejavnosti mora potekati v Pomurski regiji)

84. DAVČNA STOPNJA Davek se plačuje od davčne osnove po stopnji: 17%
Pozor pri popravkih ali dodatnih obveznostih za pretekla obdobja, ko je bil davek višji (npr. samoprijava).

85. DAVČNA STOPNJA IZJEME:
Investicijski skladi in družbe za upravljanje – davek je 0% pod določenimi pogoji;
Pokojninski skladi – davek je 0%
Zavarovalnice od dejavnosti pokojninskega sklada ne plačujejo davka
Družba tveganega kapitala – davek je 0%
Banka Slovenije – ne obračuna in ne plača davka

86. NORMIRANCI
Družbe po ZGD in primerljiva tuja oseba za poslovno enoto v Sloveniji lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 70 % (80% - leto 2015) ustvarjenih prihodkov, če:
priglasijo tovrstno ugotavljanje davčne osnove (po ZDavP-2)
prihodki po pravilih o računovodenju v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katerega se uveljavljajo normirani odhodki, ne presegajo evrov, ali
če v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katerega se uveljavljajo normiran odhodki, prihodki ne presegajo evrov in je bila v skladu z ZPIZ pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno pet mesecev
Obdavčitev: 17%

87. NAČIN PLAČEVANJA DAVKA
Davek izračuna in plača zavezanec SAM, razen v primerih davčnega odtegljaja, ko davek plača plačnik davka.
Vse podrobnosti o načinu izračuna davka in o rokih in načinu predložitve davčnega obračuna so določene v ZDavP-2.
Obračun DDPO je potrebno predložiti do konca marca tekočega leta za preteklo leto. Izjeme so mogoče, vendar jih ZDavP-2 natančno ureja.
Institut samoprijave, če je obračun prepozen ali napačen (ZDavP-2)

88. DAVČNI OBRAČUN Davčni obračun je sestavljen iz:
– izkaza poslovnega izida ter pojasnil, izdelanih na podlagi ZGD-1 in SRS
– bilance stanja ter pojasnil, izdelanih na podlagi ZGD-1 in SRS
– izkaza gibanja kapitala
– in drugih podatkov, določenih z ZDDPO-2 ali ZDavP-2 (priloge)
Sestavni deli davčnega obračuna tvorijo celoto.
Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in izračunanim davkom plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Davčni organ vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.

89. AKONTACIJE DDPO
DDPO se med letom plačuje vnaprej, v obliki akontacij, ki so določene glede na davčno osnovo predhodnega davčnega leta.
Akontacije se plačujejo mesečno (če je višja od 400,00 EUR) ali trimesečno.
Plačilo akontacije ob ustanovitvi podjetja?
Način izračuna in plačila akontacij ureja ZDavP-2.
Možnosti za znižano plačilo akontacij. Vloga in reševanje.
Možnosti za odlog plačila akontacij?

90. ODPRAVA DVOJNE OBDAVČITVE DOHODKOV REZIDENTA Z VIROM IZVEN SLOVENIJE
Vrstni red preverjanja zakonskih podlag:
Direktive
Sporazumi o izogibanju dvojne obdavčitve
ZDDPO-2
Določila ZDDPO-2:
Od izračunanega DDPO zavezanec odšteje davek, ki je po vsebini enak našemu davku ob pogoju, da so tuji dohodki vključeni v davčno osnovo zavezanca.
Odbije se znesek davka, ki je bil dejansko plačan ali znesek davka, ki bi ga bilo treba plačati po ZDDPO-2 za tuje dohodke, če odbitek ne bi bil možen.
Dokazila o tujem davku >> ureja ZDavP-2

91. DAVČNI ODTEGLJAJ
Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji in sicer od:
Plačil dividend
Plačil za obresti
Plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov
Plačil za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji
Plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi

92. DAVČNI ODTEGLJAJ
6. Plačil za storitve svetovanja, trženja, raziskav tržišča, kadrovanja, administriranja, informacijske storitve ter pravne storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj opravljanja delovanja poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2 (črna lista)

93. DAVČNI ODTEGLJAJ: izjeme
Davčni odtegljaj se NE plačuje od dividend in dividendam podobnih dohodkov, ki so izplačani prejemniku, ki je rezident v državi članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, pod pogojem, da:
- je prejemnik dohodka v državi rezidentstva zavezanec za davek od dohodkov,
- prejemnik dohodka v državi rezidentstva ne more uveljavljati (si povrniti) slovenskega davka, in
- transakcija ne pomeni izogibanja davkom.

94. DAVČNI ODTEGLJAJ: izjeme
Davčni odtegljaj se NE plačuje od vseh naštetih vrst dohodkov, če so ti plačani nerezidentom:
– pokojninskim skladom
investicijskim skladom
zavarovalnicam,
ki lahko izvajajo pokojninski načrt;
Davka se NE odtegne od dohodkov plačanih:
Sloveniji ali slovenski občini
Banki Slovenije
Zavezancu, ki sporoči svojo davčno številko

95. DAVČNI ODTEGLJAJ
V praksi to pomeni, da se davčni odtegljaj plačuje praviloma v primeru izplačil dohodkov nerezidentom.
Rezidentom ZDDPO-2 omogoča, da izplačevalcu sporočijo svojo davčno številko in tako dosežejo oprostitev obračuna in plačila davčnega odtegljaja.
Nerezidentom se davek odtegne pri viru – davčni odtegljaj izvede izplačevalec v višini 15% od izplačanega dohodka in se šteje kot dokončen davek.
Davčni odtegljaj – davek po odbitku – withholding tax
Davčni odtegljaj po ZDDPO-2 se ne uporablja za izplačila dohodkov fizičnim osebam.

96. VIŠINA DAVČNEGA ODTEGLJAJA
ZDDPO-2 določa 15% stopnjo davčnega odtegljaja, vendar je ta lahko tudi nižja ali je izplačilo celo oproščeno davčnega odtegljaja, če se upoštevajo mednarodni sporazumi o izogibanju dvojne obdavčitve, ki jih ima Slovenija sklenjene z drugimi državami (46 sporazumov) ali direktive.
Upoštevati je potrebno procesna pravila, ki jih določa ZDavP-2 v členih od 260 do 262 (za mednarodne sporazume) oz. določila v členih od 375 do 380 (za direktive).

97. VIŠINA DAVČNEGA ODTEGLJAJA
Po mednarodnih sporazumih o izogibanju dvojne obdavčitve:
Izplačevalec lahko izplača dohodek z nižjim odtegljajem ali celo brez njega, če razpolaga s potrjenim zahtevkom (KIDO obrazcem) s strani slov. DURS. (KIDO obrazci od 1 do 8)
Po direktivah:
Pri izplačilu obresti, dividend in premoženjskih pravic družbam iz EU je potrebno poznati in upoštevati tudi določila dveh direktiv:
Direktiva sveta 90/435/EGS, ki ureja skupni sistem obdavčenja dobička matičnih in odvisnih družb
Direktiva sveta 2003/49/ES, ki ureja skupni sistem obdavčenja obresti in premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic

98. DAVČNI ODTEGLJAJ OBDAVČITEV DIVIDEND
Vir pri izplačilu dividend je v Sloveniji, če gre za dividende, ki jih izplačujejo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.
Razlika med razdelitvijo in izplačilom dividend.
Dobiček, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo pri dobičku izplačevalca na osnovi sklepa skupščine (formalna delitev dobička).
Davčni odtegljaj se plačuje tudi od dohodkov podobnim dividendam, kamor sodijo tudi PRIKRITA IZPLAČILA DOBIČKA (74. člen ZDDPO-2).

99. Dohodki podobni dividendam:
1. dobiček, ki se izplača v zvezi z vrednostnimi papirji in krediti, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku izplačevalca;
2. dobiček, rezerve iz dobička, osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička in skrite rezerve izplačevalca, ob prenehanju izplačevalca;
3. izplačana vrednost delnic ali poslovnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv, ob izključitvi ali izstopu delničarja, družbenika ali člana izplačevalca;
4. izplačilo na podlagi rednega zmanjšanja osnovnega kapitala izplačevalca v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička;
5. izplačana vrednost pridobljenih lastnih delnic ali lastnih poslovnih in drugih lastnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv;

100. Dohodki podobni dividendam:
6. dobiček, prenesen na podlagi podjetniške pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
7. prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena zakona, ali plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena zakona, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene. Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi obresti na posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera in obresti od presežka posojil.

101. Dohodki podobni dividendam (primeri iz prakse):
izplačilo obresti med povezanimi osebami, ki so višje od priznanih
izplačilo premoženjskih pravic oz. licenčnin v zneskih, ki presegajo tržno ceno
likvidacija družbe in obdavčitev skritih rezerv, če je lastnik družbe tuje podjetje (obdavči se razlika med pošteno in davčno vrednostjo)

102. DAVČNI ODTEGLJAJ
OBDAVČITEV DIVIDEND – UPORABA DIREKTIVE za matične in odvisne družbe iz držav EU (+ Švica)
Davka se ne odtegne od izplačil dividend, če so izpolnjeni pogoji:
prejemnik je pravna oseba iz EU
prejemnik ima vsaj 10% naložbo v izplačevalcu
udeležba v osnovnem kapitalu prejemnika traja najmanj 24 mesecev
prejemnik ima eno izmed oblik, ki so določene v pravilniku in je davčni rezident ene izmed držav EU in je v tej državi zavezanec za DDPO
Za uveljavljanje oprostitve pred izplačilom ni potrebno pridobiti posebne odobritve, v 15 dneh po izplačilu pa je DURS potrebno predložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (375. člen ZDavP-2).

103. DAVČNI ODTEGLJAJ
OBDAVČITEV OBRESTI – UPORABA DIREKTIVE za obresti in premoženjske pravice
Davčnega odtegljaja ni, če gre za družbe iz različnih držav članic EU, tako da:
je plačnik najmanj 25% neposredno udeležen v kapitalu upravičenega lastnika ali obratno,
je ista družba neposredno najmanj 25% udeležena v kapitalu plačnika in upravičenega lastnika
traja kapitalska udeležba najmanj 24 mesecev
ima plačnik ali lastnik eno izmed predpisani oblik

104. DAVČNI ODTEGLAJ OBDAVČITEV PREMOŽENJSKIH PRAVIC
Uporaba ali pravica do uporabe:
avtorskih pravic (za literarno, umetniško, znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo)
patentov
zaščitnih znakov (blagovne znamke, vzorci, modeli, …)
drugih premoženjskih pravic (načrt, tajna formula, postopek, informacije o industrijskih, komercialnih, znanstvenih izkušnjah,…)
in drugih podobnih dohodkov
Če stroški za te pravice bremenijo slovenskega rezidenta ali poslovno enoto nerezidenta, se šteje, da je vir dohodka v Sloveniji.

105. DAVČNI ODTEGLJAJ
Če se glede obresti, dividend, premoženjskih pravic ne da uporabiti Direktive, je potrebno preveriti način obdavčitve, ki ga določa Sporazum o izogibanju dvojne obdavčitve, če je podpisan s to državo.
Pogosto je pod določenimi pogoji odtegljaj lahko nižji kot ga določa ZDDPO-2.

106. DAVČNI ODTEGLJAJ
OBDAVČITEV STORITEV NASTOPAJOČIH IZVAJALCEV ALI ŠPORTNIKOV
ZDDPO-2 ureja samo primere, ko plačila za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov pripadajo drugi pravni osebi in če je vir teh dohodkov mogoče določiti v Sloveniji (če je plačilo izvedeno neposredno fizični osebi se uporabi ZDoh-2).
Tudi po mednarodnih sporazumih ima Slovenija enostransko pravico do obdavčitve teh dohodkov. Sporazumi urejajo predvsem izplačila neposredno fizičnim osebam (nastopajočim izvajalcem in športnikom).

107. DAVČNI ODTEGLJAJ
OBDAVČITEV PLAČILA ZA STORITVE, ki so opravljene v države z ugodno davčno ureditvijo
Plačilo za katerokoli storitev, ki je izvedena subjektu, ki ima sedež v državi z ugodno davčno ureditvijo in je njegova nominalna stopnja obdavčitve nižja od 12,5% – tako imenovana “črna lista” držav – se avtomatično obdavči s 15% davčnim odtegljajem.

108. 5. Dominikanska Republika 6. Kostarika 7. Liberija 8. Lihtenštajn
ČRNA LISTA DRŽAV
1. Bahami
2. Barbados
3. Belize
4. Brunej
5. Dominikanska Republika
6. Kostarika
7. Liberija
8. Lihtenštajn
9. Maldivi
10. Maršalovi otoki
11. Mauritius
12. Oman
13. Panama
14. Saint Kitts in Nevis
15. Saint Vincent in Grenadines
16. Samoa
17. Sejšeli
18. Urugvaj
19. Vanuatu
108

109. NAPAČNO IZKAZOVANJE in plačevanje DDPO
V primeru, da davčni organ ugotovi, da davčna obveznost ni izkazana pravilno oz. da sploh ni izkazana oz. da je zavezanec kršil določila ZDDPO-2 ali ZDavP-2, ki se nanašajo na DDPO, mu poleg dodatne davčne obveznosti naloži v plačilo tudi globo.
Višino globe ureja ZDavP-2 in sicer je njena višina odvisna od intenzitete prekrška: davčni prekršek, hujši davčni prekršek, posebno hud prekršek.
Globa se izreka v razponu od npr EUR do EUR ali v % od premalo plačanega davka (max 45% dodatne naložene davčne obveznosti).
Pri večjih zneskih utajenega davka grozi zavezancu tudi možnost kazenske ovadbe.

110. Hvala.
tel.:01/