1. ODNOS DO OKOLJA IN GOZDA
Mag.Teo Hrvoje Oršanič
Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda,

2. Narava – družbenozgodovinska tvorba v štirih pomenih:
Psihološkem
(dojemanje narave +/-)
Vrednotnem
(materialno/duhovno)
Spoznavnem
(odvisno od znanja v nekem obdobju)
Praktičnem
(prisvajanje/podrejanje)

3. Štiri zgodovinska razmerja med človekom in naravo:
Paleolitsko obdobje (najdaljše obdobje, imanentni animizem (živa in oduhovljena narava), kult Magna mater, totemizem, enotnost s stvarstvom,…)
Neolitsko obdobje (začetki dualizma (škodljivo/koristno), politeizem-monoteitem,nadnaravnost, začetki etičnega antropocentrizma, instrumentalnosti)
Industrijsko (moderno) obdobje (podrejanje narave in človeka, prvi znaki negativnih posledic pretirane rabe narave,…)
Postindustrijsko (postmoderno) obdobje (izginjanje dualizmov (narava-družba), zametki ekocentričnosti,…)

4. Trije zgodovinski “vali”:
Prvi val (po zadnji ledeni dobi, od nabiralniško-lovske kulture v poljedelsko)
Drugi val (15. In 16. stoletje, industrijska revolucija)
Tretji val (ekocentrična družba zmerne porabe)

5. Začetki razvoja ekologije kot znanosti:
Georg P.Marsh, 1864: Man and Nature; Physical Geography as modified by human action (prvi prikaz planetarne destruktivne industrijske družbe!)
Ernst Haeckl, 1866: Generelle Morphologie der Organismen (prva definicija “ekologije”!)

6. Človekov odnos do narave
negativističen moralističen +
gospodovalen utilitaren znanstven nevtralističen estetski naturalističen ekologističen humanističen
Ohranjanje narave (prim. Gildemeister):
Raba (razvoj, izkoriščanje – npr.turizem)
Varstvo (strogo; zaščita pred antropogenimi vplivi)
Restavracija (obnavljanje…)
Vzdrževanje (ohranjanje ugodnega stanja)
Dejavnosti v različni zmesi…

7. Delitev na naravno in kulturno dediščino:
Kulturna dediščina je praviloma človekovo delo,
naravna pa posledica naravnih procesov in stanj
Glavni cilj varstva kulturne dediščine je verjetno
ohraniti jo v stanju nekega trenutka, naravno dediščino pa
ohranjamo v njeni naravni dinamiki razvoja.
Skupne “poteze” obeh dediščin:
Spoznane vrednote
Ohranjanje “pred človekom, za človeka, po človeku”
Obe imata preteklostno in prihodnostno razsežnost
Obema se namembnost v različnih kulturnih danostih spreminja
Obe pomenita odrekanje oz.dolgoročno vlaganje z negotovim učinkom
Obe zahtevata vzgojo svojih strokovnjakov in pridobitev statusa znanosti
Obe zahtevata vzgojo in ozaveščanje javnosti

8. Kulturna dediščina lahko nastaja in
Odnos naravna/kulturna dediščina:
- Kaj je kultura?
Odnos do okolja/narave je odraz kulture
Katera je pomembnejša/prioritetna?
Kulturna dediščina lahko nastaja in
se razvija le znotraj naravne dediščine!
Ideja varstva naravne dediščine stoji in pade na jasno
opredeljenih primerih njene pripadnosti neki znanstveni disciplini,
definiranem (kulturnem) odnosu do te dediščine in točno
določenem pravnem statusu, ki opredeljuje lastnika, upravljalca,
nadzornika in korisnika te dediščine!

9. Pojmovno-terminološke zadrege:
“narava/okolje”
družbeno okolje
grajeno okolje
spremenjeno/oblikovano okolje
nespremenjeno okolje
“trajnostni razvoj”
“sonaravnost”
Ekologizacija družbe…
Odtujenost družbe…
Povezava ekologije in družboslovja –
Problem ohranjanja narave ni problem narave,
ampak človeka!

10. Zametki postindustrijske družbe: Odnos do okolja in njegovo učinkovito varovanje je v sodobnem svetu eno od pomembnih, če že ne najpomembnejše merilo razvitosti konkretne družbe/države (Kirn A.)

11. Dve socio/okoljski paradigmi (Catton, Dunlap):
Paradigma človekove izjemnosti (izključevanje narave iz človekovih moralnih razmerij)
(HEP-Human Exemptionalism Paradigm)
Nova okoljska paradigma (vključevanje, širina)
(NEP-New Environmental Paradigm)

12. Dve filozofski utemeljitvi okoljske etike:
Avtonomna (intrinsična) – naravne bitnosti so vrednote same po sebi in ne zgolj v razmerju do človekovih potreb in koristi
Instrumentalna, heteronomna ,pragmatična – človek ima dolžnost do zaščite kvalitete in raznovrstnosti naravnih bitnosti le v kolikor bi to lahko prizadelo človekove interese.

13. ANTROPOCENTRIČNOST družbe se kaže v zadovoljevanju le svojih INTERESOV

14. Sveto pismo Stare zaveze: “Plodita se in množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji” “Plodite se in množite ter napolnite zemljo! Strah in trepet pred vami naj navdaja vse živali na zemlji in ptice pod nebom, vse, kar se giblje na zemlji in vse ribe v morju: vse je izročeno vaši oblasti, vse, kar živi, naj vam bo za živež: vse to vam dam kakor zeleno zelišče”

15. ? Your Text Here INTERESI! Merila napredka: -moralno merilo napredka
-materialno merilo napredka

16. Uspešno izkoriščanje narave se začenja (sovpada) z začetkom izkoriščanja človeka po človeku.

17. Indijanski poglavar Seattle (1854): … Vse je povezano z vsem
Indijanski poglavar Seattle (1854): … Vse je povezano z vsem. Človek nima hierarhičnega položaja v vezenini, ki se ji pravi življenje. Živali, človek, gore in reke tvorijo družino, življenjsko skupnost. Narava ni sovražnik. Do živali se je treba obnašati kot do bratov. Kar se stori naravi, zemlji, se stori človeku samemu in njegovim otrokom. Narava kot izvirni pogoj življenja ni lastnina, s katero bi trgovali, nismo njeni lastniki, temveč nam je dana v uživanje. Odgovor na ponudbo Abrahama Lincolna da indijancem kupi zemljo, na kateri bi bili varni, …

18. Kant:
Spoštovanje lepega in živega v naravi je potrebno, ker brzda človekovo nagnjenje k razdejanju in ga pripravlja, da nekaj ljubi ne glede na korist, pa tudi preprečuje, da bi se grozljivo ravnanje z živalmi lahko preneslo na ljudi.

19. prebivalstvo x tehnologija x izobilje (IPAT form)
Vpliv na okolje =
prebivalstvo x tehnologija x izobilje (IPAT form)
“Dokler bo naš dohodek odvisen
od nerazumevanja okoljskih problemov,
do takrat se jih ne bomo želeli zavedati.”

20. Nekaj pomembnih predpisov/programov:
Konvencija o biološki raznovrstnosti (+ druge konvencije)
Direktive EU (ptičja in habitatna direktiva + druge okoljske direktive, odločitve,…)
Zakon o ohranjanju narave (+ostala okoljska zakonodaja)
Resolucija o varstvu okolja,…
(S)KOP, LIFE, LEADER (+ ostali okoljski programi)

21. Koledar mednarodno pomembnih dni-prireditev
2. februar-svetovni dan varstva mokrišč
22. marec-svetovni dan voda
22. april-dan Zemlje
22. maj-mednarodni dan biotske pestrosti
24. maj-evropski dan parkov
5. junij-svetovni dan varstva okolja
Zadnja nedelja v juliju-madnarodni barjanski dan
4. oktober-svetovni dan varstva živali
24. oktober-dan OZN
29. december-mednarodni dan biotske raznovrstnosti

22. Karta Natura 2000 območij
36%

23. Zavarovana območja v državi
11/12/2018

24. PROJEKT USTANAVLJANJA REGIJSKEGA PARKA KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

25. Zgodba o parku je velika učna ura o narodovem odnosu do narave. (prof
Zgodba o parku je velika učna ura o narodovem odnosu do narave. (prof.dr.B.Anko)
Odnos do zavarovanih območij v državi je odraz odnosa do varstva narave in življenja na sploh. Je naša podoba, po kateri nas tudi drugi ocenjujejo. Nepremišljene zakonske in/ali strokovne rešitve lahko dolgoročno izničijo dolgoletna prizadevanja ohranjanja naravne dediščine.

26. Ruralno okolje Povezanost in soodvisnost treh družbenih podsistemov:
narava/okolje – gospodarstvo – lokalna skupnost/prebivalstvo (ravnotežje!)
Načela razvoja podeželskih skupnosti: vzdržnost/trajnost, podjetništvo, sodelovanje/partnerstvo

27. Osnovni podatki o slovenskih gozdovih
Površina gozda: 1,185 mio. ha
Lesna zaloga: 327 mio. m3 (list. 175 m3 /igl. 152 m3)
Prirastek: 7,98 mio. m3/leto
Dovoljeni posek: 5,1 mio. m3/leto
Dejanski posek (2009): 3,3 mio. m3
Površina gozda / prebivalca: 0,6 ha
Lesna zaloga / prebivalca : 161 m3
Prirastek (letni) / prebivalca: 4,0 m3

28. Spremembe gozdnih površin in lesnih zalog v zadnjih 50 letih

29. Temeljna načela za ravnanje in gospodarjenje z gozdovi
- trajnost (trajna ohranitev gozdov in trajna raba njihovih dobrin in nematerialnih funkcij),
- sonaravnost (raba gozdov v taki meri in na tak način, ki omogoča ohranitev vseh naravnih sestavin gozda),
- mnogonamenskost (uravnotežen pomen ekoloških, proizvodnih in socialnih vlog gozdov).

30. Zgradba slovenskih gozdov iglavci: 47 % listavci : 53 %
Sedanja vegetacija:
Bukev 32 %
Smreka 32 %
Jelka 7 %
Hrasti 7 %
Plemeniti listavci 5%
Ostali listavci 10 %
Bori 6 %
Ostali iglavci 1 %
Delež iglavcev v lesni zalogi:

32. Struktura zasebnih lastnikov, njihovih posesti in gozdnih površin
gozdnih posestnikov (2,8 ha/lastnika)
Velikostna kategorija gozdne posesti
Zasebni lastniki
(%)
Zasebne posesti
Površina gozda
< 1 ha 68 58 9
= 1 in < 5 ha 23 29 27
= 5 in < 15 ha 6 10 31
=15 in < 30 ha 2 16
= 30 ha ali več 1 17
Skupaj (%)
100
Državni gozdovi in gozdovi lokalnih skupnosti: 26%
Zasebni gozdovi: 74%

33. Slovenian Forests – owners
Velikost gozdne posesti
Slovenian Forests – owners

34. Ekonomska zrelost drevesa/gozda
Prirastek
Krivulja rasti
Bukev pri 80 letih!
Starost
Ekonomska zrelost

35. John Locke: Delež DELA pri vrednosti stvari znaša 9/10 vrednosti in samo 1/10 pripada zemlji (narava je samo dobaviteljica sama po sebi skoraj brezvrednih surovin) Spregledala se je eksistencialna okoljska vrednost narave!

38. Stara kitajska modrost: “Kdor hoče imeti samo dobro brez zla,
red brez nereda,
ta ne pozna načel nebes in zemlje
in ne ve, kako so stvari povezane”
Hvala za pozornost!