1. PRAŽIVALI (Protozoa) Skupine praživali – enoceličarjev:
- Bičkarji (Flagellata): bičkarji ovratničarji, vrteljc ali tripasonoma
- Korenonožci (Rhizopoda): menjačica ali ameba, luknjičarke, mreževci
- Trosovci (Sporozoa): plazmodij, toksoplazma, gregarina
- Migetalkarji (Ciliata): paramecij, školjčica, zvončica, trobentica

2. Bičkarji (Flagellata): (3µm – 2mm)

3. Bičkar ovratničar
1. Habitat: celinske, morske vode, v drugih organizmih.
2. Zgradba: enoceličar s strukturami živalske celice. Lahko tvorijo ciste- mirujoče tvorbe.
3. Dihanje: difuzija, aerobno celično dihanje.
4. Prehranjevanje: z organskimi drobci in mikroorganizmi. Tvori se prebavna vakuola ali sekundarni lizosom.

4. Bičkar ovratničar
5. Gibanje: biček je gibalni organel (iz beljakovin mikrotubulov), preko bazalnega telesca je pritrjen v citoplazmo.
6. Ogrodje: prisoten je citosklelet.
7. Izločanje nerabnih snovi: eksocitoza.
8. Razmnoževanje: nespolno / delitev celice, po večkratnih delitvah / eno spolno razmnoževanje.

5. Posebnosti bičkarjev:
- krvni zajedalec ali parazit človeka in domačih živali / vrteljc ali tripasonoma. Povzroča-spalno bolezen.
- ima dva gostitelja: muha ce-ce / prenašalec in vmesni gostitelj, glavni gostitelj je človek.
- glavnega gostitelja med sesanjem krvi okuži muha.
- zadnja stopnja je spanju podobno stanje.
- nekateri so simbionti v prebavilih žuželk npr. v termitih. Sodelujejo pri razgradnji lesa.
- bičkarji so tudi paraziti npr. trihomonas. Žive v človeških ustih, črevesju, sečnem mehurju, nožnici. Povzročajo bolezenske spremembe.

6. Razvojni krog vrteljca ali tripasonome

7. Korenonožci (Rhizopoda)
1. Habitat:celinske vode, vlažna prst
2. Zgradba

8. Korenonožci (Rhizopoda)
3. Dihanje: difuzija skozi biološko membrano, aerobno celično dihanje.
4. Prehranjevanje: drobci organskih snovi, mikroorganizmi. V celici nastajajo prebavne vakuole. Hrano lovijo s psevdopodiji.
4. Gibanje: psevdopodiji ali panožice.
5. Ogrodje: citoskelet-zunanja plast citoplazme (ektoplazma), notranja plast citoplazme (endoplazma). Oblika celice – se spreminja.

9. Korenonožci (Rhizopoda)
6. Izločanje: kontraktilna vakuola ali krčljivi mehurček omogoča osmoregulacijo.
- osmoza: prehajanje vode iz hipotoničnega v hipertonični medij.
- morski enoceličarji običajno nimajo kontraktilnih vakuol.
7. Razmnoževanje: nespolno-delitev celice.

10. Posebnosti korenonožcev:
- korenonožci so še: lupinaste amebe, luknjičarke, mreževci / zunanje ogrodje iz kremena.
- razmnoževanje luknjičark: metageneza.
-iz lupinic se tvori apnenec.

11. Trosovci (Sporozoa)

12. Plazmodij- notranji zajedalec
1. Habitat: endoparaziti v samici komarja mrzličarja in toplokrvnih vretenčarjih.
2. Zgradba: telesna organizacija je poenostavljena, zapleten je razvojni krog. Enoceličar.
3. Dihanje: difuzija.
4. Prehranjevanje: kot endoparazit.
5. Gibanje: z eritrociti gostitelja, s telesnimi tekočinami komarjeve samice.
6. Ogrodje: pravega ogrodja ni, beljakovine v citoplazmi.
7. Izločanje: eksocitoza.

13. Plazmodij- notranji zajedalec
8. Razmnoževanje:
- okužena samica komarja mrzličarja piči zdravega človeka.
- s slino vnese plazmodije.
- plazmodij prodre v eritrocit,obda se z membrano.
- plazmodij se poveča, deli se v klice (sledi razpad eritrocitov). Nespolno razmnoževanje.
- pojavi se napad mrzlice (temperatura narašča, trese ga mraz)
- okuženega človeka piči samica komarja mrzličarja. V samici se odvija spolni rod (klice se spremenijo v raznospolne gamete).
-nastane zigota. V črevesju komarja se deli v trose.
-ob piku se prenesejo v človeško kri.

14. Posebnosti trosovcev:
- zatiranje malarije-izsuševanje močvirij, naseljevanje ribic, plenilcev ličink komarjev, s kemičnimi sredstvi.
-sorodniki-mikrosporidiji / povzročajo obolenja rib, čebel, sviloprejk.
- poznamo več vrst plazmodijev, povzročajo različne tipe malarije.

15. Migetalkarji (Ciliata)
1. Habitat: v celinskih vodah-školjčica, zvončica, trobentica; v prežvekovalskih želodcih- sodelujejo pri razgradnji celuloze.
Paramecij: stoječe celinske vode. Infuzum- pripravek za vzgojo paramecijev.

16. Migetalkarji (Ciliata)
2. Zgradba: celica, obdana z migetalkami, velika cca ¼ mm.
3. Dihanje: difuzija, aerobno celično dihanje.
4. Prehranjevanje: z mikroorganizmi.
- pot hrane: celična usteca-celični požiralnik-prebavna vakuola-celična zadnjica.
-cikloza-krožno gibanje prebavnih vakuol, pH se zvezno spreminja. V prebavni vakuoli poteka kemična prebava.

17. Migetalkarji (Ciliata)
5. Gibanje: migetalke-nitaste diferenciacije iz mikrotubulov.
6. Ogrodje: citoskelet. Trdnost omogoča pelikula-trdnejša plast pod celično membrano.
7. Izločanje: dve kontraktilni vakuoli- osmoregulacija.
8. Razmnoževanje:
-nespolno: delitev celice / v ugodnih življenjskih razmerah.
-spolno: konjugacija / tvorijo se gibljiva in mirujoča jedra (R!). Paramecija se zbližata s celičnimi usteci. Zigota nastane iz gibljivega in mirujočega jedra.

18. Posebnosti: - pod pelikulo so strelne paličice.
- dražljaj iz okolja povzroči aktiviranje strelnih paličic (obramba, napad).
- jedrni dualizem.
- protoklisti- enotno kraljestvo enoceličnih rastlin in živali nekaterih sistematikov.

19. MNOGOCELIČARJI (Metazoa)
- nastali iz enoceličnih evkariontov
- domnevne možnosti nastanka:
1. oceličenje ali celularizacija-živalska celica se je delila. Jedra so se namnožila, vmes so se razvile celične membrane.
2. kolonijski nastanek-celica se je delila na veliko število hčerinskih celic. Ostale so povezane. Vsaka celica je opravljala vse funkcije, izjema so specializirane razmnoževalne celice.

20. Delitev mnogoceličarjev:
- spužve (Porifera): omejena tkivna organizacija, nimajo pravih tkiv. Filogenija: verjetno so se razvile iz bičkarjev ovratničarjev.
- pristni mnogoceličarji (Eumetazoa): imajo tkiva, organe in organske sisteme (primitivnejši in naprednejši).

21. Spužve (Porifera) 1. Habitat: vodna bivališča, prevladujejo v morju.
2. Zgradba: sesilne, različni gradbeni tipi, nesomerne (asimetrične), zvezdasto somerne(radialno simetrične), omejena tkivna organizacija.

22. Telo spužve: - prva plast je podobna koži drugih mnogoceličarjev.
- druga plast je iz medceličnine.
- tretja plast je iz kamric (kamrico gradijo bičkarji ovratničarji).

23. Gradbeni tipi spužev - povezave kamrice z zunanjostjo so različne.
- pora (dotekalka) se podaljša v cevko, cevka v kamrico.
- stene kamric gradijo celice ovratničarke.

24. Spužve (Porifera) 3. Dihanje: difuzija, celično dihanje.
4. Prehranjevanje: hrano prinaša vodni tok. Pore ali dotekalke-dovajanje vode s hranilnimi snovmi. Številne. Odtekalke ali izmetalke-odtekanje. Manj številne.
5. Gibanje: pritrjena ali sesilna žival.
6. Ogrodje: spikule ali iglice, iz organskih in anorganskih snovi.
7. Izločanje: nerabne snovi izloča skozi odtekalke.
8. Razmnoževanje:
- nespolno: delitev, brstenje, zimski brsti.
- spolno razmnoževanje: jajčece enega osebka + semenčica drugega osebka = zigota. Zigota se razvije v ličinko. Ličinka se preobrazi v mlado spužvo.