1. Stanje poslovne informatike v Sloveniji
Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko
ZIT, GZS

2. Sodelavci Prof. dr. Aleš Groznik (vodja raziskave)
Prof. dr. Miro Gradišar
Prof. dr. Mojca Indihar Štemberger
Prof. dr. Jurij Jaklič
Prof. dr. Andrej Kovačič
Doc. dr. Peter Trkman
Prof. dr. Tomaž Turk
Dr. Peter Baloh
Dr. Jaka Lindič
Mag. Aleš Popovič
Rok Škrinjar, univ. dipl. ekon.
Jure Erjavec, univ. dipl. ekon.
Anton Manfreda, univ. dipl. ekon.

3. O raziskavi Služba za informatiko Informacijska tehnologija
Namen: Raziskati stanje v srednjih in velikih podjetjih/CIO vidik
Nadaljevanje raziskav preteklih let (časovna analiza in primerjava stanja)
Vprašalnik mednarodno strokovno verificiran in primerljiv
Zbiranje podatkov z osebnimi intervjuji na terenu
Zaupnost
Primerjava sodelujočega podjetja s povprečjem v panogi in gospodarstvom
87 (15 javnih organizacij, 27 srednje velikih podjetij in 45 velikih podjetij) organizacij v Sloveniji, 2009
Tematski sklopi:
Služba za informatiko
Informacijska tehnologija
Strateško načrtovanje informatike 
Naložbe v informatiko
Management poslovnih procesov
Celovite programske rešitve
Poslovna inteligenca (poslovno obveščanje)
Elektronsko poslovanje
Uspešnost poslovanja

4. Cilji
Analiza trenutnega stanja in gibanj poslovne informatike v Sloveniji
Mednarodna primerjava
Povezava informatika - uspešnost poslovanja
Napotki slovenskim podjetjem
Tuje raziskave so nasprotujoče – carr do tehnološka utopija

5. Položaj najvišje rangiranega zaposlenega odgovornega za informatiko
Služba za informatiko
Položaj najvišje rangiranega zaposlenega odgovornega za informatiko
Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010
5/19

6. Služba za informatiko
Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010
6/41

7. Informacijske tehnologije in koncepti
Prioritete uvajanja IT
PIS09
PIS05
Mehanizmi za zagotavljanje varnosti podatkov 1.
Celovite programske rešitve (ERP) 2.
Dokumentni sistemi 3. 4.
Virtualizacija strežnikov -
Orodja poslovne inteligence (business inteligence) 5. 6.
Orodja za management podatkov (storage management)
Rešitve za management odnosov s strankami (CRM) 7.

8. Informacijske tehnologije in koncepti

9. Informacijske tehnologije in koncepti

10. Naložbe v informatiko
Naložbe v informatiko v primerjavi s čistimi prihodki od prodaje za preteklo leto
1,33% (PIS05 1,46%)
Stroški informatike v primerjavi s čistimi prihodki od prodaje za preteklo leto
1,42%
10/41

11. Naložbe v informatiko Naložbe po vrsti opreme
strojna oprema: 43,08%
programska oprema: 35,75%
omrežna oprema: 21,18%
Naložbe po pomenu za konkurenčno sposobnost
osnovna, “nekonkurenčna” dejavnost: 76,95%
dej. za doseganje konkurenčne prednosti: 13,55%
dej. za dolgoročno ohranjanje konkur. pred.: 9,50%
pri zadnjih dveh kategorijah je približno polovica vlaganj v programsko opremo, nato v strojno in omrežno
11/41

12. Strateško načrtovanje informatike
SLO: 50% (2001)
Singapur: 63% (1997)
ZDA: 56% (1996)
VB: 48% (1995)
Z leti nespremenjeno
Gartner: Povezava med strateškim poslovnim načrtom in strateškim načrtom informatike na 2. mestu med prioritetami aktivnostmi vodij služb za informatiko
Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010

15. Celovite programske rešitve
Na kakšen način je ERP pridobljen?
Državna uprava
Podjetja
lasten razvoj 0%
17%
razvoj zunanjih izvajalcev
25%
24%
nakup slovenske rešitve
75%
20%
nakup tuje rešitve
39%
Povprečno število uvedenih modulov v organizaciji (Državna uprava): 3,5
Povprečno število uvedenih modulov v podjetju: 6,7
Najpogosteje uvedeni moduli:
Finančni management (angl. »Financial Management« - FI)
Prodaja in distribucija (angl. »Sales and Distribution« - SD)
Človeški viri (angl. »Human Resources« - HRM)
Materialno poslovanje (angl. »Material Management« - MM)
Redko uvedeni moduli:
Management oskrbne verige (angl »Supply Chain Management« - SCM)
Management odnosov z odjemalci (angl »Customer Relationship Management« - CRM)

16. Celovite programske rešitve
1 = sploh se ne strinjam
7 = popolnoma se strinjam
Uspešnost projekta: Rezultat je v skladu s pričakovanimi rezultati, stroški in terminskim načrtom
Tujina – 9 in 17 % (različni viri)
Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2010

17. BI in ERP: pokritost potreb in prioritete
Razmerja precej podobna kot leta 2005, pokritost potreb in prioritete na področju BI rahlo v desno (v srednjem delu)
1 = sploh niso pokrite
7 = odlično pokrite
1 = sploh ni prioriteta
7 = najvišja prioriteta 17

18. Uporaba tehnologij s področja BI
1 = ne obstaja
7 = zelo prisotno
18/41

19. Ključne ugotovitve
Vodja službe za informatiko redko član najvišjega vodstva.
Prioritete uvajanja predstavlja varnost, ERP in dokumentni sistemi (vsebinske rešitve niso prioriteta).
Naložbe v informatiko so nekoliko manjše kot pretekla leta in še vedno manjše kot v tujini.
Skoraj četrtina naložb usmerjena v informatizacijo dejavnosti, ki naj bi prinašale konkurenčno prednost ali pa naj bi jo dolgoročno vzdrževale.
Še vedno se več vlaga v strojno opremo in omrežja kot pa v programsko opremo (razen pri dejavnostih, ki naj bi prinašale konkurenčno prednost).
Delež podjetij, ki strateško načrtuje informatiko ostaja v slovenskem okolju nespremenjen (55%) in bistveno nižji kot v tujini.
Služba oz. skupina za MPP v večini podjetij (64,4%) sploh ne obstaja. Poslovni procesi postajajo pomembni, vendar se to dogaja počasi in necelovito v smislu MPP. Prevladuje prenova posameznih poslovnih procesov, zlasti vidika zniževanja stroškov; tako z metodološkega vidika kot tudi z vidika iniciative za takšne projekte.
Uporabljajo se predvsem splošna (grafična) orodja za pripravo modelov procesov (Visio, Powerpoint), kar tudi potrjuje predhodne ugotovitve.
Uspešnost uvedb ERP v slovenskih organizacijah bistveno višja kot v tujini.
Uvajanje BI v Sloveniji zaostaja, vendar …… se v zadnjih letih povečuje zanimanje in prioriteta, ki pa še vedno ne dosega svetovne ravni.
Gonilo je pogosto (ne vedno) hitrejša priprava poročil, njihova točnost ter želja, da bi imeli podatke na enem mestu.