ZGODOVINA ŠPANIJE IBERSKI POLOTOK

ZGODOVINA ŠPANIJE IBERSKI POLOTOK
V 6. in 5.st. p.K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz S Afrike? Že v 11. st. naj bi Feničani imeli trgovske naselbine v J Španiji-Malaga, Cadiz.-zelo malo verjetno.Verjetneje pa od 5.st. dalje na V obali Iberskega polotoka. Zasnova naselij po feničanskem-grškem vzorcu, verjetno tudi pisava, ki je ne znamo razvozlati. V 5. in 4.st. prihod keltskih etnij na visoko planoto, pomešajo se med staroselce-Keltiberi.Do 3.st. p.K. brez zunanjih vmešavanj. V tem času sta v Z Sredozemlju najmočnejši državi Rim in Kartagina.Obe mestni državi, a z različnim razvojem. Kartagina-”Novo mesto”- je bila središče trgovskega imperija , kolonija feničanske metropole Tir, ustanovljena 800 p.K. Hiter gospodarski in trgovski vzpon, skupaj z zavezniki Etruščani v bitki pri Alaliji premagali okrog 540 grško konkurenco. Kartažanske pomorske odprave 500 p.K.do Kameruna, druga okoli Pirinejskega polotoka do Britanije. Kartažanske posesti na Siciliji.

KARTAŽANSKA DRŽAVA

KARTAŽANI Drugod je bila kartažanska oblast organizirana prek utrdb in trgovskih postojank na Z Sredozemlju. Pogodbe –premoč na morju. Vodstvo države-aristokracija, dva sufeta-sodnika. Osrednja institucija:”svet tristotih” iz njih “trideseterica”. Sodna oblast in nadzor nad izvajanjem zakonov- “svet štiristotih”. Aristokratska-timokratska država, “mešana ustava” ,kot recimo v Šparti ali Rimu. Zgledovali so se bolj po kasnejših helenističnih državah kot Grkih. Vojska je bila podlaga obstoja države.Poleg Kartažanov-državljanov tudi tujci. Odnosi med državo in vojsko niso bili jasno določeni. Kartagina je bila po izročilu antičnih avtorjev zelo bogata država. Podlaga za bogastvo je bil razvoj na vseh področjih.Iz Španije so pridobivali srebro. Okoli l.400 so začeli kovati lasten denar. Religija, feničansko kaananska: bog Baal ali Maloh “Kralj”, boginja Tanit, slična sirski Astarte. Najbolj vpadljiva značilnost: žrtvovanje ljudi, predvsem otrok, l.310 npr. 300. V Kartagini odkritih posmrtnih ostankov otrok.

RIMSKO KARTAŽANSKI ODNOSI
Verjetno razvita književnost, v domačem ali grškem jeziku, a malo znanega in razvozlanega. 200 let dobrih zavezniških odnosov z Rimom. Odnosi so se poslabšali l.270 okoli vprašanja kampanijskih Mamertinov, vojaških najemnikov oskiškega porekla. Zveza Sirakuz s Kartagino proti Rimu. VOJNA- ni se ohranil noben kartažanski vir, samo grški in rimski, ki niso naklonjeni Kartažanom. Stereotipne slabšalne oznake nasprotnikov: trdosrčni, nasilni in krvoločni, ponižni pred močnejšim, trdi in nepopustljivi do šibkejših. Prva vojna se je začela z rimskimi uspehi-263. Naslednje leto se Rimljani, ki so bili na morju šibkejši učijo od “grških zaveznikov v J Italiji”. Posebnost rimske mornarice-corvi ali vrani. 260 velika pomorska zmaga v bitki pri Milah ob S obali Sicilije, zmagoslavni steber na rimskem forumu, v katerem so vgrajeni kljuni kartažanskih ladij.

SPOPAD SE RAZŠIRI V VOJNO ZA Z SREDOZEMLJE
Zavzetje Korzike 259. Ker Kartažanov niso uspeli pregnati iz Sicilije, so prenesli vojno na kartažansko ozemlje, v Afriko. Zmaga na morju pri Eknomu. Libijci in Numidijci prestopajo na rimsko stran. Premirje, a pretežki pogoji za Kartagino. Kartažanski poveljnik, najemnik Ksantip.Zmaga, Rim se umakne iz Afrike. Pozicijska vojna na Siciliji. 247 prevzame poveljstvo kartažanske vojske Hamilkar Barkas.Iniciativa Kartažanov v Z Siciliji.Rim zgradi novo, veliko mornarico, pomorska zmaga 241 pri Egatskih otokih. Kartagina-Hamilkar Barkas sklene mir z Rimom, pogoji so hudi. Po 24 letih vojne je Rim zmago pospremil s triumfom. Zmaga je prinesla velike vojne izgube rimskih državljanov , pa tudi zavezniških vojakov.Največje izgube v ladjevju, predvsem zaradi viharjev-600 bojnih ladij, med njimi veliko penter s po 400 ali več mornarji. Več sto tisoč mrtvih ali pogrešanih.Gospodarska škoda se je kazala na kmetijah, zaradi odsotnosti gospodarjev-vojakov, zanemarjanje zemlje.

POSLEDICE VOJNE Z zmago nad Kartažani je Rim postal najmočnejša sila v Z Sredozemlju, velesila enakovredna vodilnima helenističnima državama, ptolemajskemu Egiptu in selevkidski državi v Mali Aziji in na V. Poraz Kartagine z Rimom je državo postavil pred težko preizkušnjo.Skoraj finančni zlom in upor najemniških vojakov, ki so ostali brez plačila. Upr je bil obvladan po treh letih 238, po –Polibij- komaj predstavljivih okrutnostih iz obeh strani. Težave s Sardinijo.Rim je temeljito izkoristil nasprotnikovo šibkost. Rimu pretijo nove vojne s Kelti, zato je prepustil večino španskega ozemlja Kartagini, oziroma njenim tamkajšnim voditeljem Hazdrubalom-226. Rimska vojska je takrat razpolagala s pehotnimi vojaki in konjeniki. DRUGA PUNSKA VOJNA začetek na Pirinejskem polotoku. Hamilkar Barka je bil najbolj zaslužen tako za zadušitev upora najemnikov, kot izgradnjo uspešne kartažanske province na španskih tleh. Nastala je nova kartažanska državna tvorba, tesno povezana z matično Kartagino. Hamilkar, “strateg Libije” in sedaj “strateg Iberije”, civilna in vojaška oblast.

HAMILKAR BARKA Ker je bila Kartagina daleč, je Hamilkar postajal vedno bolj samostojen, vladal je na ozemlju, za katerega Rim do tedaj ni kazal zanimanja. Ogromno deželo je načrtno osvajal najprej na skrajnem J-zveza med Afriko in Iberijo; ljudstva so se upirala, predvsem Masilija se je pritoževala zaradi svojih kolonij ob sredozemski iberski obali. Španija je bila privlačna zaradi trgovski poti v Galijo in Britanijo,ter srebra- Hamikar je Rimljanom pojasnil, da bo s španskim srebrom Kartagina lahko odplačala vojno odškodnino. Po smrti Hamilkarja Barke 229/28 je poveljstvo prevzel njegov zet Hazdrubal. Hazdrubal se je poročil s plemkinjo iberskega porekla in ustanovil Novo Kartagino. Barkidska država je z Rimo sklenila novo pogodbo: meja med njima je reka Ebro. Kaj je pomenila ta pogodba za obe strani. Ko je barkidski strateg začel s kovanjem svojega denarja z lastno podobo z diademom, je bilo oblikovanje barkidske države zaključeno. 221 smrt Hazdrubala; vojska izvoli za stratega Hamilkarjevega sina Hanibala, kar so v Kartagini potrdili.

HANIBAL Začne z osvajalnimi pohodi znotraj iberskega polotoka, razširi meje do rek Guadiana in Ebro.Problem postane mesto Sagunto ob cestni povezavi Nove Kartagine in Ebra. Rim zahteva svobodo za svojega zaveznika; Hanibal uniči mesto in krene spomladi 218 z veliko vojsko proti S, prekorači Ebro-zavzetje ozemlja med Ebrom in Pirineji. Hanibal očitno krši rimsko kartažanski sporazum in Rim zahteva njegovo izročitev. Začetek vojne; rimski analisti so ob opisu te vojne naklonjeni rimski strani.Za antične razmere je bila to svetovna vojna. Osebnost kartažanskega državnika Hanibala. Vojni načrti Kartažanov in Rimljanov so si bistveno nasprotovali. Barkidska Iberija ni imela omembe vredne mornarice. Hanibal skuša pridobiti Kelte v S Italiji za skupno vojno. Rim prepelje eno armado na Sicilijo in od tam ogroža afriško Kartagino; drugo v Masilijo, od tam ogroža Kartagino v Španiji.Hanibal računa na armado svojega brata Hazdrubala iz Afrike. Hanibal z vojsko pehote in konjenikov prekorači Ebro in prodre v J Galijo. Rim pošlje vojsko po morju v Španijo. Hanibal jeseni 218 stoji pred Alpami.

HANIBALOV POHOD V ITALIJO
Prehod čez Alpe na ozemlje Tavrinov v Piemontu, vojska zmanjšana za tretinjo. Obrambna vojna Rimljanov na domačem ozemlju. Armada iz Španije je prestavljena v S Italijo. Dva rimska poraza: poraz pri Ticinu-izguba S od Pada in poraz pri Trebiji-izguba Padske nižine. 217 Rim zbere 11 legij, s pomožnimi in zavezniškimi vojaki: vojakov. Kartažani prestopijo Apenine, vdrejo v poplavljeno Toskano.Pri Trazimenskem jezeru porazijo rimsko vojsko, legionarjev je padlo na bojnem polju. Propagandna vojna Hanibala, češ da se bojuje “proti Rimu za svobodo Italikov”.Italiki so zavrnili Kartažane (za razliko od Keltov), zato je Hanibal krenil v Apulijo.Njegov pohod so spremljali ropanje in množične usmrtitve. V Rimu je bil za diktatorja izvoljen Kvintus Fabius Maximus, ki s eje omejil na obrambno vojno. Rim zbere 8 legij, skupaj z zavezniki pehote in konjenikov: največja vojska za eno bitko. Kartažani imajo boljšo konjenico, Bitka pri Kanah.

HANIBAL NI ZNAL IZKORISTITI SVOJE ZMAGE
Namesto nad Rim je Hanibal začel s pogajanji. Rimski zavezniki so ostali Rimu zvesti. Rim je začel z iniciativo na stranskih bojiščih: špansko bojišče, pomorska zmaga ob ustju Ebra skupaj z Masilijo-217, 214 Barkidom odvzet Sagunt. 211 je bil Rim v Španiji znova poražen, a je na Iberskem polotoku vezal precejšen del kartažanske vojske, razbremenil je Italijo. Hanibal je l.215 podpisal prijateljsko pogodbo s makedonskim helenističnim kraljem Filipom V. od katere si je precej obetal, dobil pa zelo malo. L.215 je umrl rimski zaveznik Hieron II. Sirakuški; Sirakuze so prestopile na kartažansko stran. Rim je 214 posegel po Siciliji. Na Apeninskem polotoku je zavladalo ravnotežje: Hanibal je dosegel sicer novo vojaško zmagol.212, zastraševalno korakal nad Rim, medtem pa so Rimljani zavzeli Kapuo, Tarent. 210 je v Italiji izbruhnila lakota, a Rim je z žitom zalagal Egipt-Ptolemaj IV kot zaveznik, Hanibala pa nihče.

NARŠČAJOČA MOČ RIMA, PREOBRAT V VOJNI IN RIMSKA ZMAGA
Špansko bojišče: Publius Cornelius Scipio, star 26 let, zavzame Kartageno-Carthago Nova. Zaradi humanega odnosa do Iberijcev, si je pridobil njihovo naklonjenost. 2018 je kljub vsemu Hazdrubalova vojska iz Španije prešla v Italijo. A Španija je bila rimska, kljub Hanibalovim uspehom pri Hajroneji in Herdoniji 208. Hazdrubalova vojska je bila premagana , vojskovodja je izgubil življenje. Rimska vojska je prevzela iniciativo v Španiji: 206 zmaga pri Ilipi in pridobitev J Španije;barkidsko kraljestvo je po 30 letih postalo rimska posest. Istočasno Rim premaga tudi Makedonijo; Hanibal se je zanašal na zaveznike , epirske Fojnike, ki so z Rimom sklenili mir. V senatu sta dve struji, kako uničiti Kartagino: ali v središču kartažanske moči v Afriki-zmagovalec v Španiji Scipion, ali v J Italiji. Scipion je sam sfinanciral vojsko in mornarico, poleti 2014 krenil iz Sicilije v Afriko. Prestop numidijskega kralja Masinise na rimsko stran. Hanibal znova na afriških tleh, bitka pri Zami 202. Mirovni sporazum l.201.Kartagina postane klientelna država. Glavna ozemeljska pridobitev 2. punske vojne je Španija, razdeljena v dve provinci.

POSLEDICE VOJNE ZA RIM IN PROVINCE-ŠPANIJO
Politična moč posameznikov se je zvečala nasproti senatu. J Italija je bila zaradi večletnega zadrževanja kartažanske vojske tam zelo prizadeta, oropana, požgana, pustote. Mali kmetje in kmetije so propadli ali zaradi večletne vpoklicanosti v vojsko ali smrti: nastale so veleposesti z monokulturami, suženjsko delavno silo, ranljive. Beg iz podeželja v mesta, prenaseljenost. Tretja punska vojna Kartagina kot vazalna država ni mogla ogroziti Rima; trudila se je zadovoljiti vse točke mirovnega sporazuma. Hanibal je postal sufet in preuredil mestno državo, iz dosmrtnih štiristotih so postali vsako leto voljeni. Maščevali so se mu tako, da so ga Rimu obdolžili sodelovanja z Antiohom III. Samomor v Bitniji 189. Obisk Katona Starejšega 152 v Kartagini. Spopad med Kartagino in Numidijo.Rim je to razumel kot kršenje sporazuma, napovedal vojno. Stopnjevanje rimskih zahtev, ki jih Kartagina ni mogla izpolniti.Potek vojne, uničenje Kartagine.

VOJNA V ŠPANIJI Rimsko širjenje na Pirinejskem polotoku je bilo težavnejše kot drugod. upor Tutedanov v J Španiji, ki ga zaduši Katon Starejši. Nadaljevanje osvajanja v notranjost polotoka, eden pomembnejših vojskovodij Tiberius Grakh. Desteletja trajajočo špansko vojno je sprožil vpad nepokorjenih Luzitancev in upor Keltiberov Na španskem bojišču so se pokazale slabosti rimske vojske. Prestavitev koledarja: začetek leta iz 15. marca na 1. januar. Zaradi vrste neuspehov, napak poveljnikov in zavrženih dejanj , ki so med sodobniki naletela na zgražanja, je prišlo l.150 do zastoja v španski vojni. Voditelj Luzitancev, sposobni Viriatus.Po osmih letih se ga Rim znebi z naročenim umorom.Pokoritev Luzitancev, prodor na (današnjo ) Portugalsko, zavzetje Olysipa-Lizbone, Galicije. Poraz v Tostranski Hispaniji na SV delu polotoka, ponižanje vojskovodje , poveljujočega konzula pred Numantio. Upi Rima so se usmerili na zmagovalca nad Kartagino, Scipiona Emilijana , ki je bil kljub nasprotovanju senata ponovno izvoljen za konzula.

ZMAGA Prostovoljci, veterani iz vojne s Kartagino;izmed njih je Scipion izbral eliten polk 500 mož, elitno spremstvo, že Gaius Marius. Obnova discipline v vojski, sistematično obleganje Numantie, zastraševanje okoliškega prebivalstva, predaja Numantije 133. “Gorje premaganim!” Obe provinci, Tostranska in Onostranska Hispania sta se hitro romanizirali. Rudniki srebra, že v 2.st.p.K. rudarski red za rudnike. Več mladih rimskih senatorjev je rado odhajalo v obe španski provinci kot pretorji, bili sta bogati in dalo se je hitro obogateti.Recimo veliki državniki kot Marij, Sula, pa tudi Cezar in Pompej. L.49 p.K. državljanska vojna, ki sledi triumviratu: Cezar preide na italska tla in kar prav mu pride umik Pompeja na španska tla in obenem prošnja Masilije, grške kolonije za pomoč (Pompeja). Do tega časa je Masilija v vseh vojnah ohranjala nevtralnost in bila zadnja močna grška kolonija. V 4 dne pohoda Cezar obkoli in prisili k predaji Masilijo in uniči pompejansko vojsko.

PIRINEJSKI POLOTOK V CESARSKI DOBI
Avgust in njegova verska restavracija v državi.Verska politika služi utrjevanju oblasti. Čaščenje vladarja se je različno lahko uveljavljalo po cesarstvu: v maloazijskih provincah zelo lahko, na Z najprej v Lugdunu za galske province, l.15. že po Avgustovi smrti pa v Tarakoni v Hispaniji, stoletje kasneje v Vespazijanovi dobi pa v Betiki, Luzitaniji in Afriki.Božje čaščenje so vzpodbujali lokalne elite, novodobni povzpetniki iz nižjih plasti prebivalstva, zlasti osvobojenci. Z Avgustom prihaja tudi preureditev vojske: iz 60 na 28 legij, od vojakov jih je naselitev na novo ustanovljenih kolonijah in že obstoječih municipijih. Vojska v pretežno obmejnih provincah: renska meja 8, podonavsko balkanskae province 7, meja med Parti in Sirijo 4, 3 v Španiji, 2 v Egiptu in 1 v Afriki. Davčna obremenitev rimskih državljanov je bila manjša, indirektni davki in davki priložnostne narave. Vsi pa so morali plačevati carine: država razdeljena na 8 carinskih območij, med njimi tudi španska. Carinska stopnja na prenosu ene v drugo carinsko območje: 2,5 % ali 1/40 vrednosti blaga, pri prehodu državne meje 1/20, uvoz luksuznega blaga z V 1/8 ali ¼.Dober zaslužek države. Finančna ureditev na novo, kovnice denarja.

PROVINCE IN KLIENTELNA KRALJESTVA
Kot je zapisal Strabon so bile province razdeljene na dva dela: senatne so bile mirne, civilizirane in jih je bilo možno upravljati brez vojske; cesarjeve so bile ne povsem pokorjene, v soseščini barbarov, nerodovitne, redko poseljene, posejane z utrdbami. Avgust je torej v upravo dobil Hispanijo (brez Betike), Galijo itd. V cesarjevem imenu je provinco upravljal ob navzočnosti 2 legij prefekt, s triletnim mandatom. Ponavadi so bili konzuli, senatorji, manjše pa prokuratorji iz viteškega stanu. Naloge provincialnega namestnika : policijske in vojaške, sodniške, organiziranje pobiranja davkov, posvetovanje s kolektivnim svetom province. Cesar je z edikti ukazal izgradnjo cest ali popravilo, organizacijo in izvedbo državne pošte-za province je bila to doba stabilnosti, napredka in boljše uprave. Plače provincialnih upravnikov so bile visoke( celo milijon sestercijev), nadzor pa velik, vse je preprečevalo zlorabe. Dvojnost rimskega cesarstva v zgradbi: jazikovno in kulturno področje. Z in S predeli do prednedavno barbarski, V povečini iz starih kultur, ki so presegale rimsko( (judovska civilizacija, grška).Hebrejščina kot jezik književnosti in liturgije.

HISPANIA CITETIOR IN HISPANIA ULTERIOR
V vojnah l p.K. , kantabrijska in astrurska, so Rimljani zlomili zadnji odpor keltiberskega prebivalstva n S in SZ delu polotoka. To vojno je kot svojo zadnjo vodil Avgust, nadaljevali njegovi legati in zaključil Agripa. Okrog l.13.p.K. so bile ustanovljene 3 province: Baetica, -Andaluzija, z glavnim mestom Corduba, pod senatsko upravo.Pod cesarsko Lusitania-Portugalska in Z območja Španije z glavnim mestom Emerita Avgusta in največja –S, osrednji in V del polotoka Hispania Citerior z glavnim mestom Tartaco. Po koncu obeh vojn v katerih je sodelovalo 6 legij , je Avgust pustil v Španiji še 3 legije. Romanizacija je bila hitra, zlasti v Betiki, drugod še nekaj časa stara plemenska ureditev. V galskih provincah je bila romanizacija najhitrejša v Galii Narbonnensis, Narbonska Galija, kar se je odražalo kasneje v prihodnosti v povezavi s Pirinejskim polotokom. Galske in španske province so v zgodnji cesarski dobi uživale največjo naklonjenost vladarjev. Krizno obdobje: Neronov zaton , padec, državljanska vojna, “leto štirih cesarjev”

LETO ŠTIRIH CESARJEV Upravnik najpomembnejše španske province –Tarraconensis-Galbo je podprl Vindeksov upor proti Neronu, 68 odpadel od njega, se oprl na lstne vojaške provincialne sile, na pomoč obeh upravnikov španskih provinc Luzitanije in Betike. Sprva republikanski program, po Neronovi smrti pa s pomočjo pretorijancev in soglasjem senata postal cesar. Prvi cesar, ki je na novcih propagiral univerzalno idejo “rešitve človeškega rodu” Galbov vladarski stil.cesar pri 72 letih, brez potomcev, po pol leta pade. DEMOGRAFSKA PODOBA RIMSKEGA CESARSTVA-samo kratko: številčni podatki so redki, merila niso znana, nanašajo se večinoma na omejene geografske dele ali mesta , zato ni mogoče dati nobene zanesljive sodbe. Od milijonov v celotnem imperiju; na Apeninskem polotoku od ali 14 milijonov. Za Rim samo iz številk posameznikov, ki so prejemali pomoč v žitu.od Večina ostalih velikih mest do Ocene o številu prebivalstva posameznih provinc. Merilo arheološko-topografske raziskave, epigrafske. Relativno gosto poseljene Italija in Galija, Egipt, nekatera območja Sirije in Male Azije; redko: podonavske in balkanske province, Britanija, Španija.

DEMOGRAFIJA Hipotetična ocena ob koncu Avgustove dobe: cesarstvo okoli 60 milijonov; V del države s prevladujočim grškim jezikom 20,4 milijona, Z del države s prevladujočo latinščino 25 milijonov, med njimi španske province s 5 milijoni. Velikost države kv.km, gostota 13,6 prebivalca na kv.km. V nadaljnih 150 letih se je prebivalstvo povečalo za okoli 35%-do približno l.164, nastopa velike kuge in začetkom velikih vojn v Podonavju-španske province 7,5 milijona prebivalcev. V istih letih je Kitajska imela enako število prebivalcev. Kuga za časa Marka Avrelija je pobrala približno 10% prebivalstva. Starostna struktura rimske družbe je okvirno poznana, vendar niha od pokrajine do pokrajine, mest, geografske širine, je zaokrožena itd. Mobilnost v imperiju je bila velika, vedno od V proti Z, najbolj mobilna vojska, s katero je potovalo veliko število pripadnikov drugih poklicev in tabori pomožnih enot. Do Hadrijana so se v precejšnji meri naseljevali skupaj z veterani v veteranskih kolonijah. Trgovci: do 2.st. prevladujejo Italiki,pozneje pa Sirijci, Judje-v Afriki, Italiji, Galiji Španiji, v manjši meri v podonavskih provincah.V to skupino spadajo tudi intelektualci.

SUŽNJI V skupino z veliko migracijsko stopnjo spadajo tudi sužnji, kot najbolj dinamična oblika kapitala v starem Rimu.Tudi v njihovem primeru je smer od V proti Z. O številnih manj agrarnih in urbaniziranih predelih imamo malo ali nič virov, zato sklepamo, da je tam živelo avtohtono prebivalstvo, ki se ga premiki prebivalstva niso dotaknili. Javni sužnji-servi publici-se pojavijo v starem Rimu v 2.st.p.K.Uporabljajo se v zelo različne namene: pomožno osebje v vojski, oficirji so si jih sicer težko privoščili, ker je bila njihova plača od 225 denarijev do 300 denarijev. Magistrati so imeli javne sužnje: Katon Starejši kot upravnik Španije 5 sužnjev; izobraženi sužnji so desegli visok status: v provincialni upravi npr. statut mesta Urso v Španiji, mestni edil je imel na voljo 4 javne mestne sužnje.Tudi v svečeniških kolegijih.Po 10 letih službe so bili osvobojeni. Cesarski sužnji so nastopali v upravi cesarske blagajne in področjih, kjer s eje potrebovala izobražena delovna sila. Sužnji v kamnolomih in rudnikih, opisano v Numidiji, Siciliji in Španiji. Fragmentarno je ohranjen rudarski red iz Luzitanije iz 2.st.: brezplačno kopanje za sužnje, za vse osebje pa proti plačili čevljarji, brivci in pralci perila.Rudniki srebra v Španiji, žensk in otroci pa so pomagali pri izpiranju zlata. Proizvodnja keramike, izven Italije tudi suženjska delovna sila.

GERMANSKE KRALJEVINE V ČASU OD 400 PO K. VANDALI, VIZIGOTI
Glavna plemena Vandalov: Asdingi in Silingi iz Šlezije in Z Poljske. Selitev, okoli 400 skupaj s Svebi in Alani. L.411 jim je cesar Honorius prepustil Španijo. Vizigoti s silo umirijo prepire med obema vandalskima plemenoma. Alani na J Španije.Geiserich Neprestani upori Berberov, Vandalov, Gotov in Alanov prečka gibraltarsko ožino. Vandali se naselijo v Tunisu, 439 zavzamejo Kartagino, Rim prizna kot prvo neodvisno germansko kraljevino. Pogodba z Rimom. Napake, ki so jih naredili Vandali v novi kraljevini. Zgradili so si odlično mornarico in se kot gusarji prikazovali v vseh delih Sredozemlja.455 so za nekaj dni zavzeli Rim in ga oropali-”vandalizem”. Združena vojska rimskega V in Z , Geiserich prosi za petdnevno premirje, a že v prvi noči požge rimsko ladjevje. Za Geiserichom Hunerich, 7 let, preganjalec kristjanov, pomehkužena vojska , na J vdirajo Berberi.

VANDALI, VIZIGOTI Hunerich umre brez naslednika; vedno šibkejši kralji, ki sklepajo raztlične kompromise s Cerkvijo, Bizancem, Teoderikom Velikim. Vojskovodja Belizar, poslan od Justinjana 534 porazi zadnjega vandalskega kralja Gelimerja. Vandali niso ustvarili nikakršne svoje kulture. VIZIGOTI-pomembna kralja Alarih in Ataulf, zaveznika cesarja Honorija. V zahvalo so Vizigoti dobili ozemlje med Loaro in Garonno v Galiji; ureditev države. TeoderikI. In II.; Eurih je šele tvorec vizigotske države. Na S je državo povečal do Loare, na J prodrl v Španijo.Prvi kodeks germanskega naravnega prava. Njegova naslednika AlarihII. In Amalarih sta se začela umikati v Španijo- poraz s frankovskim kraljem Klodvigom pri Poitoersu 507. Na območju Kastilije s Toledom so Vizigoti ustanovili svojo državo. Arijanci, Franki katoliki. V Španiji trčijo na apetite Justinjana. Poslednji arijanski kralj Leovigild in njegovi ukrepi, ki so prispevali k močni romanizaciji vizigotske države v Španiji. Naslednik Rekared.

VIZIGOTI Španska Cerkev, zaprta, na katero tudi papež ni imel veliko vpliva. Interesi plemstva in Cerkve proti kralju. 711 se Vizigoti , oslabljeni zaradi notranjih trenj niso mogli upirati Arabcem. V odločilni bitki med Medino Sidoniem in Jerezom dela la Frontiero je padel zadnji vizigotski kralj Roderih. V 7.st. že govorimo o špansko-vizigotski kulturi-izjemno zlatarstvo. “Čas nevednosti”-ali predislamski čas po islamskih zgodovinarjih. Arabija, beduinsko življenje, razsodnik šejk.Trdo življenje, fanatizem, sosednja razvitejša ljudstva-Nebusejci v Petri, Jemen itd. Križišča karavanskih poti, trgovina, mesta , vodje in “lastniki” bogati karavanski trgovci. Mohamed, rojen l.570, pleme Banu Hašina, veja Koraišev.Življenje. Vzrok za sklenitev iz enoboštva v mnogoboštvo je Mohamed videl v mestih-leglo zla. Osamitev na gori, vzel iz juadizma in krščanstva ustaljeno shemo, opozarjal pred poslednjo sodbo, navduševal za islam-pokornost Božji volji. Sprva Koraiši, najrevnejši, 622 iz Meke v Medino-”hadžra”.

ISLAM, DINASTIJE, KALIFATI
V Medini je Mohamed postal “homo politicus”, “sveta vojna” proti nasprotnikom plemena Koraišev.Marca 624 bitka pri Badr, prvi mučeniki. 630 Mohamed s svojimi vojščaki zavzame Meko, novi mučeniki, poruši “malike” in Kaabo. 632 poromal v Meko, a se vrnil v Medino, umrl kot utemeljitelj nove vere in “vodja”, kajti večina plemen Arabije se mu je priklonila. Vse je kazalo, da se bo islam izgubil v množici ver: Mohamed je kljub 10 ženam ostal brez moškega potomca; skušal se je politično zavarovati z dvema od njegovih tastov, kot namestnikov: Abu Bakrom in Omarjem. Abu Bakr je dal zapisati Koraan. Ob koncu plemenskih vojn so Arabci odkrili svojo vojaško moč: planili so nad Perzijo in Bizanc, ki sta se v medsebojnih bojih izčrpali. Arabci pa so menili, da njihovim zmagam ob strani stoji Alah. Napad na Sirijo-Perzijo, v 10 letih zmaga. Na Z: Egipt, Cirinajka, Tripolis, poraz Bizantincev pri Sheitli; kratek postanek in preureditev osvojenih ozemelj.

RAZŠIRITEV OZEMELJ, “BIČ ISLAMA”
Za Arabce so prva osvajanja bila važna kot plen, s katerim so postavili na noge gospodarstvo svoje države. Arabci se niso krvno pomešali z domačimi ljudstvi. Začetek političnih težav: l.644 je Omarja ubil nek perzijski suženj; njegov naslednik Uthman je ugotovil, da so namestniki v oddaljenih provincah na pol avtonomni, zato je na njihova mesta poslal ljudi iz svojega krvnega sorodstva, med njimi Muavijo, namestnika v Siriji. Aiša, mlada prerokova vdova in njen zet Alija-nasprotniki Uthmana.Politični umor Uthmana, naslednik Muavija. Šiiti ali Alijeva stranka –politično kharidžiti-” tisti, ki so se odtegnili”. Suniti, ali Muavijeva stranka , strogo se držijo sune, prerokovega izročila. 661 so Alijo ubili pred mošejo v Kufi, Muavija se je v Jeruzalemu dal oklicati za kalifa. Omejidi-Omar- so v Perziji skušali državo prilagoditi novim življenskim pogojem.Perzijo so pokorili z velikimi težavami, v Afganistan niso mogli prodreti, Indovo delto so zavzeli z morske poti.Kitajska jih je zavrnila. S Afriko so pridobili s pomočjo Berberov, skupaj z njimi napadli Španijo.Pot v Evropo jim je zaprl Karel Martel 732.

OMEJIDI Po smrti Omejida Muavije, je prestol zasedel njegov sin Jazid. Nasprotniki so skušali ohraniti krvno vez, in so prepričalidrugega Fatiminega sina Huseina-Kufa- v boj proti prekucuškim Omejidom. Husein poražen, prvi šiitski mučenik, nasprotja se poglabljajo. Gospodarske in ozemeljske spremembe. Finančna in denarna enotnost. Islam kot vera.Koran.Hadith.Imam ali ulem.Molitev, pet določil.Meka, Medina, Jeruzalem. Mošeja. Kvibla.Kupola, minaret. Kultura v času Omejidov: mošeje, Amr v Fustatu, Al Aksa v Jeruzalemu, velika mošeja v Damasku, Kufri, Basri. Epsko pesništvo, tudi nearabski sosedje kot sv.Janez Damaščan. Abasidi –izhajajo iz perzijske province Korasan, Abovi potomci-Aba prerokov stric-, sodelujejo z Alidi, ki so tudi prerokovi potomci. Zveza za zrušitev Omajidov. L.749 se je Abdul Abas-”Krviželjan” v Kufi oklical za prvega kalifa nove dinastije Abasidov. Dal je polati vse člane omejidske družine.Razen enega .

ŠE ABASIDI Edini še živeči Omajid , Abd ar –Rahman je ušel v Španijo in po pokoritvi Abasidom zvestih vladarjev, priključil njihova ozemlja svojemu in 756 ustanovil Kordovski emirat. Zmaga Abasidov je pomenila nov začetek preloma: perzijski islamski svet se je vzdignil nad arabskega. Prestolnica je postal Bagdad- ne več Damask. Za Abdul Abasom je zavladal njegov brat Al Mansur, enako grozljivega značaja. Vso oblast je centraliziral v roke vezirja, s svetovalci uskudarji. Provinci je vladal emir, ki se je pri delu opiral na kadijo-sodnika, djahbada-menjalca denarja, amila-finančnega upravitelja, mustafija-ravnatelja denarnih poslov. V različnih časovnih obdobjih se je v različnih deželah začelo odceplanje od bagdadskega kalifata. Najprej na Z-sredi 8.st.; nato v Centralni Aziji v 9. in 10.st. in nato na različnih koncih. Kljub temu v 10.st. govorimo o veliki islamski svetovni državi. Glavni vzrok odcepljanja je bila iranizacija na račun arabizacije. Abdul Rahman je za nastanek svojega kordovskega emirata uporabil nasprotja med Sirci in Berberi.

GOTI IN KRŠČANSTVO Družba v času Vizigotov: najširši sloj svobodnjaki, gotskega ali rimskega porekla; pravno opravilni, razlike po premoženju. Mestno prebivalstvo so bili Hispano Rimljani, ki so v času Gotov popuščali kot uradniki mest, prav tako obrt in trgovina. Kmečki sloj, tako romanski kot gotski , svobodnjaki s kmetijami in brez zemlje-zakup, večina koloni hispano rimskega porekla. Svobodnost. Sužnji.V precejšnji meri Judje, ki se niso hoteli krstiti. Verski obračuni, na prvi pogled dogmatični, a politični.Svevi, prvi barbari so bili katoliki, tako kot hispano romansko prebivalstvo; Vizigoti arijanci.Vizigoti so v imenu vere, a za zemljo in imetje preganjali nevizigote. Vizigotska cerkev l.587 izhajala iz predhodne rimske dobe. Škofije: Taragon, Toledo, Sevilja, Merida-Luzitanija, Braga, Galia Narbonensis-Narbona, Septimanija-najvažnejše; vseh 78. L.681 je škofe postavljal kralj.Povečini so bili zelo izobraženi, vsaj enkrat na leto so morali obiskati svojo škofijo; prihajalo pa je tudi do simonije in nepotizma. Cerkve so gradili tudi posvetni plemiči. Škofje so imeli sodno oblast nad duhovniki in Judi.

MENIHI, CERKVENI UČITELJI
Najpomembnejša ustanovitelja meništva v vizigotski Španiji sta bila sv.Izidor Seviljski in sv. Fruktosus; poeg njiju še sv.Emilijan, sv.Toribio, Huan de Biklara, sv. Martin od Dumija-6.st. Regula monahorum Izidorja Seviljskega. Največja odlika vizigotske cerkve je bila njena liturgija imenovana tudi Mosarabski obred.Verjetno izhaja še iz rimske dobe, vzhodni elementi pa iz Bizanca.Prenehala se je uporabljati šele v 11.st. Nepravilnosti v latinskem delu Cerkve se v vizigotski niso poznale.Šolani in moralni škofje, ki so vplivali tudi na posvetno oblast. Collectio Hispana sv.Izidorja Seviljskega. Dekadentni konec rimskega imperija in barbarsko premikanje na Sredozemlje ; konec 4.st. so se s teologijo ukvarjali menihi in duhovniki v samostanskih in škofijskih šolah. Ohranili so tradicionalni rimski kurikulum sedmih svobodnih umetnosti, študirali Sveto pismo, teologijo-sv.Avguštin, sv.Hieronim. Najbolj izobražena je bila duhovščina, čuvarka znanja rimskega imperija in njegova prenašalka in zato v bodočih cesarstvih in kraljevinah nepogrešljiva. Vizigoti so odklanjali pomoč duhovnikov, ki so izhajali iz rimsko hispanskega obdobja; latinščina pa je kot uradni jezik premagala germanščino.

VELIKI MOŽJE 5.st. je čas naseljevanja in preseljevanja na Pirinejskem polotoku: menjujeo se Svevi, Alani, Vandali, Vizigoti; do 7.st. so se tako barbari kot Hispano Rimljani asimilirali in prišel je čas obnove. Huan Biklaro, škof Horone, Got –umrl 521 je v svoji Kroniki opozoril na vlogo bizantinskih cesarjev,se navduševal nad vizigotskim kraljestvom, težave seveda z njegovim arijanstvom, opis Rekaredovega krsta na 3. toledanskem koncilu. Sv. Martin iz Dumije-umrl 580-, rojen v Panoniji; v Galiciji je osnoval samostan Dumija , prevajal Grke, zbiral kanone, cenil Seneko, krščeval Sveve, o njih veliko pisal itd. Njegov sodobnik je bil sv.Leander , škof Sevilje , rojen v Kartagini, starša Rimljana.V Bizancu spoznal papeškega legata, bodočega papeža Gregorja Velikega, ki mu je postal osebni prijatelj.Spreobrnil kralja Rekareda in ga krstil.V Sevilji je ustanovil šolo, kjer se je izobrazil tudi njegov brat Izidor. Sv.Izidor , Leandrov brat in prav tako škof v Sevilji; svetovalec vizigotskih kraljev, a njegovo delo je prešlo meje Pirinejskega polotoka in njegovega časa. Njegova Etimologija je bila prva srednjeveška enciklopedija , v kateri je iskal izvor besed in pojmov in našel njihov osnovni pomen. Svoje znanje iz antičnega časa je prelil v 20 knjig: sedem svobodnih umetnosti, medicina, pravo, Bog , angeli, država, anatomija, zoologija, kozmologija, geografija, minerali, kovine, denar, mere, kmetijstvo itd.

SV. IZIDOR SEVILJSKI Nekateri so se smejali Izidorjevim neobičajnim korenom besed, a njegovo delo, ki je zajelo vse znanje poganske in krščanske dobe, tako versko kot svetno je izjemno. Alkfonz X je ukazal prevod Etimologije v kastiljščino, Dante ga je uvrstil v Raj. Med drugim je Izidor seviljski iskal poreklo Gotov, ki jih je občudoval, kjlub svojim hispansko rimskim koreninam. Dragocena zapuščina je tudi njegov opis 46 papežev, škofov in piscev 5. in 6.st. . Od teoloških spisov je napisal pravilnik meniškega življenja, dva priročnika; dve zgodovini. “Od vseh dežel Zahoda do Indije, najlepša je, in sveta in vedno srečna Španija , mati vladarjev in narodov.” –je zaključil sv.Izidor Seviljski. MUSLIMANSKA ŠPANIJA-nenavadno in izjemno, je vizigotska krščanska Hispanija izgubila svoj krščanski karakter skoraj v popolnosti, v nekaj desetletjih z vdorom muslimanov iz S Afrike. Boji za kraljevo oblast, plemiški spori itd. so oslabili kraljestvo; novi gospodarji so zgornje sloje in njihove privilegije sprva pustili pri miru, tudi Cerkev je mislila na enakopravno obravnavo.Vse to pa ni trajalo dolgo.

SPRVA BLISKOVITA HITROST, NATO NESOGLASJA ZNOTRAJ MUSLIMANSKIH GOSPODARJEV
Do l.732 so se muslimani samo pomikali po Pirinejskem polotoku kot gospodarji; po porazu s Karlom Martelom so želeli trajno gospodariti. Al-Andelus. Berberi, večinski vojaki v muslimanski osvajalni vojski so dobivali manj vredno zemljo, Meseta in gorske pokrajine Portugalske; Arabci pa so se naselili v plodnih dolinah in ravninah Andaluzije in Ebra. Berberi so se v S Afriki prvič uprli 739, pridružili so se jim tudi španski Berberi. Začasen mir je nastal po državnem udaru princa Abd-al-Rahmana, Omejida, 762, šest let po tem ko so Abasidi uničili njegovo dinastijo v Damasku. Španija je pod njim postala samostojna, presekal je vse vezi z V. Obnovil je vojsko in izbral poveljnike iz svoje družine in družin, ki so z njim prešle izpod Abasidov. Eden od upornih Berberov je zaprosil za pomoč Karla Velikega: medtem ko je ta z vojsko prešel dolino Ronsevaljes v Pirinejih, so ga Baski napadli, uničili zaščitnico: Spev o Rolandu. Istočasno so Asturijci začeli z gradnjo svoje kraljevine.

MULADIJE-MUSLIMANSKI NOTRANJI SPORI
Hispano Vizigoti , preoblečeni v islam, enakost z Arabci, tako kot obmejne pokrajine-Berberi. Al-Hakem je povečal vojsko in s tem davke.Upor izobražencev-ulem.Al-Hakem s ej eobdal s telesno stražo, ki ji je poveljeval kristjan, grof Rabi.818 nov upor. Abdul Rahman II je usmrtil najprej grofa Rabija in razoral tržnico z vinom. Muladije so se uprli tudi v Meridi, Toledu, dolini Ebra-od konca 8.st. do začetka 10.st. ko so že ogrožali prestolnico. L.917 je zgledalo, da je konec Maverske oblasti v Španiji: obalo na J so naskakovali in ropali Normani, upor Omarja ibn Hafsuna je zaobjel celoten polotok. Čeprav je zavrgel islam, se ni združil s krščanskimi kraljevinami na S ali Normani na J. Mavri-naziv za prišlece iz Magreba ali Maroka, ki so Hispano Vizigotom in Rimljanom obljubili spoštovanje njihove vere, jezika, zakonov, samo da priznajo vrhovno oblast kalifa oz.emirja, ki ga v Španiji zastopa. Sprva je izgledalo odlično: kristjani so ostali povečini preebivalci mest, spreobračanja ni bilo, zemljiški posestniki in kmetje so počasi sprejemali islam, večina samostanov in škofov je ostala, emirji so imeli enako oblast kot vizigotski kralji. Kristjane so uporabili za telesne stražarje, izobražence na svojem dvoru, cerkveno organizacijo so uporabljali tako kot Vizigoti.

NASPROTJA IN PRIVLAČNOSTI
Tako Karolingi kot Asturijski kralji pa so menili, da si morajo podrediti Cerkev. Adopcionistični nauk.Razsodba Karla Velikega na koncilu v Regensburgu. Mosarabci- kristjani pod oblastjo Mavrov.Privzeli so njihovo kulturo, a govorili svoj jezik, čeprav arabiziran, sprva pisali v latinici, nato arabščini.Se združevali v skupnosti, moški in ženski samostani, meščani, načolovali grofje, . Tudi kristjani s S so se naučili arabsko in jezik uporabljali v vsakodnevne namene; nekateri Mavri so se naučili latinsko. V 9.st. je bi pritisk Karla Velikega kar velik; Mozarabci so se asimilirali v islam, čeprav ostali tajno kristijani. Emir Abdel Rahman II je na svoj dvor vezal najizobraženejše Meozarabce; del njih pa je opozarjal na krivice in ponižanja, ki se jim dogajajo in pozival na čistost vere in pokončnost v življenju. Spremenljivo stanje: Abdel Rahman II je pozaprl skrajneže, njegov naslednik Muhamed II pa jih osvobodil.Epilog: kristjani v visokoh službah na emirjevem dvoru so bili prisiljeni sprejeti islam, če so hoteli zadržati službe. 844 so Vikingi opustošili Hihon, obale Galicije, Lizbono, prek Gvadalakvira prodrli do Sevilje in jo ropali 40 dni-muslimani so jo zapustili. Sevilja je dobila novo obzidje, novo ladijsko trgovsko in vojaško floto.

SKUPNI SOVRAŽNIK ABASIDI- TAKO BIZANCA KOT KORDOVE
Nova pomorska trgovska flota je pripomogla k nastanku tekstilnih manufaktur v Almeriji, osvojitev Balearov 848 . Bizanc je Omejade v Španiji prosil za pomoč proti skupnemu sovražniku Abasidom v zameno za popolno omejadsko oblast nad celotnim muslimanskim delom sveta. Emirji niso pristopili k temu zavezništvu: Abasidi so opustili namero vojaške podreditev kordovskega emirata; kulturna izmenjava V in Španije-iraški pesnik Zirjah, na primer, matematika, astronomija, zdravstvo; mozarabi so se raje šolali na V. Muslimani pa niso nikoli imeli oblasti na Z Pirinejev in v gorah Kantabrije in Asurije. Tja so postavljali berberske posadke v nižinah, ki so izginjale v spopadih Berberov in Arabcev. V hribe Asturije in Kantabrije so se umaknili tudi ostanki vizigotske vojske. Alfonz I je začetnik urejenega kraljestva, ki je raztegnil meje kraljestva do meja Galicije, Ebra in doline Duera, ki je ostala tamponsko ozemlje. Alfonz I. je pridobil tudi Mozarabe; na krščanski strani se je izoblikovala zavest, da je potrebno obnoviti vizigotsko kraljestvo, za njegove naslednike pa so se proglasili kralji Asturije. Fruel I., Alfonz II., Alfonz III. Karolingi so v Aragonu, Urgelu in Barceloni počistili muslimane in tam tudi obstali.

GALICIJA, LEON, NAVARA, ARAGONIJA, KATALONIJA
Prebivalci zgoraj omenjenih predelov so samo občasno dajali vojaški davek Kordovi, 7 l.800 in kronanjem Karla Velikega pa zmogli začeti s samostojnimi grofijami, ki so prerasla v kraljestva. Asturija je šla skozi več obdobij mirovanja in širjenja-Alfonz II je bil prvi neodvisni kralj, s svojo cerkveno hierarhijo in ni več pošiljal v Kordovo letni davek 100 deklet.Predvsem je prekinil s toledsko “muslimansko cerkvijo”. Alfonz II je samostan in grob sv.Jakoba –mesto Padron ali Santiago di Kompostelja povzdignil v škofijo, okoli katedrale sezidal mesto, romarji so prihajali in ime sv.Jakoba je postalo bojni klic proti Mavrom. 1170 je proglašen viteški red Santiaga-križ v obliki meča. Asturijsko kraljestvo je povzelo tako vizigotsko pravno in upravno ureditev, kot tuje. Prebivalstvo: Vizigoti ali Hispano Rimljani; poraženi muslimani-ujetniki, ponekod sužnji; mozarabi, ki so se vrnili v krščanstvo in Judje. Kralj je bil voditelj vojske, lastnik kraljevine, v mestih so mu mestni sodniki bili zvesti;tudi kralji Leona so kmalu naleteli na močno plemstvo. Obe kraljestvi sta hitro ustvarili dinastije-ne voljenega kralja. Alfonz II je sprejemal v svoje kraljestvo begunce iz emirata, napadel in oropal Lizbono, s tem bogatsvom pa zgradil čudoviti Oviedo.

KAROLINGI PRED PAMPLONO
Obale Galicije so 844 napadli Normani; Ramiro I in nato Ordon I.-združita Leon. Frankovsko širjenje na J je začel Karel Martel; muslimani v Akvitaniji in Provansi –obstali do 8.st., pohod Karla Velikega, poraz pri Ronsesvaljesu zatre baskovsko neodvisnost, prodiranje v doline Paljars in Ribagors, združitev z grofijo Tuluz. Še pred Pamplono je Karel Veliki prodrl do Barselone-801-Marca Hispanica. To ni čisto točno: Regnum Hispanicum so Franki razdelili na grofije, ki so se skušale osamosvojiti in se med seboj povezovale kot tudi bojevale. L.888 so se frankovske grofije , predvsem katalonska osamosvojile-Žifre, prvi samostojni katalonski grof; svojemu sinu je zapustil še pokrajine okoli Barcelone z mestom vred. Jedro bodoče Katalonije. Katalonski grofje so sprejemali muslimansko prebivalstvo, izkoriščali prepire in boje za oblast v Kordovi, priznavali nadoblast Karolingov, a samo za preživetje svoje avtonomije in oblasti. Ko je sredi 9.st. moč Karolingov upadla, je tudi Asturija iskala pot ravnovesja med svojima sosedoma, muslimani in Franki. Na J Asturije se je osamosvojil in nato poročno povezal z matično kraljevino Sančo I. Garses Navarski – njegovo delo personalne unije Asturije in Navare pa dokončal 970 Sančo II Garses.

NAVARA, KORDOVA Razlika med kraljestvoma Asturijo in Navaro je v tem, da je Navara zavrnila kakršnokoli pomoč ali kulturni vpliv tako Frankov kot muslimanov. V Kordovi se je Abd-al Rahman III razglasil za kalifa, Prerokovega namestnika in voditelja vseh muslimanov. Abasidi v Bagdadu se na Omejide niso več spomnili fatimidi na S Afrike pa so temu nasprotovali. Abd-al Rahman III je porazil Asturijo, Navaro in Saragoso v eni bitki l.920;tudi kasneje je uspeval v ščuvanju ene krščanske kraljevine na drugo. Njegov naslednik Al-Hakem II je onemogočil združitev Leona, Kastilije, Navare in Katalonije. Za njim so prihajali šibki kalifi, Almanzor, vojni minister, ki je uzurpiral oblast kalifa, zelo versko nestrpen, oropal Santiago di Komposteljo, Barcelono, Leon, oslabil emirat, 1088 se je pretrgala vez med andaluzijskimi Arabci in Berberi. V islamskem svetu je potekal boj med fatimidi, ki so želeli zavzeti obalo Afrike in se nato usmerili v Egipt; nastali so radikalni islamisti, ki so širili svoj nauk preko trgovcev in misionarjev; Omejidi so med temi skupinami uporabljali diplomacijo in podkupovanje. Omejidi so ustvarili španska oporišča v S Afriki in od tam dobivali dotok najemniških vojakov.

OBLAST KORDOVE Kordova je imela dobre odnose z Bizancem: rokopisi antične in helenistične Grčije; bizantinski umetniki so okraševali palačo kalifa. Abd-al Rahman III je koval zlat in srebrn denar, kovino so pridobivali v S Afriki. Kalif iz Kordove je bil najvišji posvetni in verski poglavar, najvišja sodna inštanca, vsak petek je vodil molitev v Kordovi, bil vrhovni poveljnik vojske in ustvarjalec zunanje politike preko prvega ministra, ki je vodil divane. Državni sekretariat razdeljen na četrtine s štirimi vezirji.Poštna hitra služba, priobalne trdnjave; nižji uradniki na finančnem delu divana so bili Judje; kalif je postavljal kadije. Sahib ab-mazalim ali apelacijsko sodišče.Policija. Mesto je vodil prefekt sahib al-medina. Jedro vojske so bili samo Arabci, ki so za to službo dobili zemljo; Berberi so bili najemniški vojaki. Muslimani so sprva za mošeje uporabljali krščanske cerkve; šele Abd al Rahman I je zgradil džamijo v Kordovi in naslednik nove v Sevilji, Baeni, Haenu, naslednik pa palačo Medino al Zahro; Almanzor pa medino al Zahiro. Kordova je postala eno največjih in najlepših mest srednjeveške zahodne Evrope.

GRADBENIŠTVO, KULTURA, ZNANOST
Muslimanska mesta, četrti, kopališča, džamije, tržnice.Sedem mestnih vrat. Najprej puščavska poezija, nato Al-Gazal , ki opeva boemsko Andaluzijo iz srede 9 st.Opevanje kalifov. Historiki Ibn Muhamed al-Razi, tudi njegov sin itd. Puščavski Arabci so ob osvajanju prevzeli in zbirali znanje Grkov, Indije, Perzijcev, Kitajske in ga prilagajali svojim pogledom in potrebam. Poezija in matematika, vetrnice, kako ohraniti led sredi poletja,medicina, astronomija, farmacija. Država bi rasla in žlahtnila, a so prepiri med Arabci in predvsem slabljenje dinastije nakazovali njen zaton. Almanzor z vsemi naslovi, nazadnje Gospodarja, je z absolutno oblastjo potlačil plemstvo in vladal samo s pomočjo najemniške vojske, za katero je potrošil največji del državnih dohodkov. Za vojne pohode, ki so bili plenjenje je povečal davke; nezadovoljstvo prebivalcev je skanaliziral na kristijane; revnejši muslimanski sloji, predvsem Berberi so zahtevali večje ravnotežje. Po smrti Almansora ga je nasledil sinAbd al Malik, a šele drugi sin si je nadel naziv kalifa, čeprav je aristokracija izvolila svojega, Omejida Muhameda II. Država je razpadla na posamezne taife-frakcije. Gospodarstvo, kmetijstvo pa je bilo cvetoče.Manufakture, trgovina.Največ pa so zaslužili s trgovino s sužnji.

PRVA REKONKVISTA 10. st je na krščanski strani Pirinejskega polotoka čas razširjanja meja: kralji Asturije so se razširili na Leon in Kastilijo in se zaustavili na reki Duero. Pomembni vladarji:Ordonijo I., Alfonz III Veliki, Ordonijo II . Prestolnica je prestavljena zopet iz Ovieda v Leon, kjer je vzpostavljena škofija. Sredi 10. st so krščanska kraljestva obstajala v Asturiji, Leonu, Galiciji, Kastiliji in delu Baskije in Novare. Ordonijo II se je poimenoval kralj Leona, in za njim vsi ostali vladarji. Alfonz V. je prenehal oddajati vojaški tribut Mavrom in izkoristil smrt Almazora: Leon je postal jedro krščanskih kraljestev. Prestolnica je dobila poseben zakon-fuero, tržnico in nasledstvo družine. Istočasno se vzpostavi duh plemstva, ki stremi k lastnim ciljem svojih posesti in kronike te dobe žalujejo za minulim razdobjem krščanskega edinstva. Alfonz III Veliki, ki so ga nekateri izobraženci, kleriki naslavljali kralj kraljev, sam ni izkoriščal tega naslova; naseljeval je dolino Duera, Santiago je postal za Rimom največje romarsko središče. Ostali manjši kralji krščanskih kraljestev so moč Alfonza Velikega skušali spodkopati z povzdigom Navare .

KASTILIJA Alfonza III so spravili s prestola njegovi sinovi, ki so po njegovi smrti razgalsili skupno kraljevino Leona, Asturije in Galicije. Iz tega ozemlja se je počasi začela kristalizirati Kastilija-začetnik grof Fernando Gonzales, ki je izkoristil smrt kralja Leona Ramira II, na mejah Asturije . Na eni strani na udaru Kordove in muslimanov iz doline Ebra, že v 9.st. so se priselili Z Baski. Baske, neromanizirane in negotizirane so postavili na meje proti Mavrom in muladijem. Kastilija, za razliko od Leona, ni poznala razslojene družbe; kdor je sedel na konja in zmagal v bitki za slavo in plen, je postavljal pogoje. Za Ssaro vizigotsko plemstvo Kastilija ni bila privlačna, prav tako ne za mozarabe. Katsilija se je razdelila na grofije, katerih grofje so se neprestano bojevali med seboj za plen.Ni imela ne škofij, ne samostanov, torej ne izobražencev. Prvi je postal Fernando Gonzales , ki je dobil od Ramira II grofijo Burgos, nato še Lanfaron, Alavo, Laro in Sereso; naslanjal se je na svobodne kmete,najboljše vključeval v vojaško plemstvo; sin Garsi Fernandes in vnuk Sančo, umorjen.

NAVARA, KATALONIJA S smrtjo Sanča, se Kastilja odcepi od Leona, a pride pod Sanča III Garsesa Velikega iz Navare-1028. V ½ 11. st je postala Navara najpomembnejše krščansko kraljestvo: od S strani Pirinejev do Z obale katalonske grofije, torej tudi Aragon. Garsija Sančez se je poročil z aragonsko princeso Andragoto Galindes-dinastična unija Aragona in Navare. Sančo III Garses Veliki , ponekod imenovan tudi emperador je zavzel Kastilijo, Leon in Barselono. Sančesova oblast se je ponekod močneje izražala, neenakomerno; pripeljal je clunyjske menihe, pokristjanjevanje,popravil in zavaroval ceste za romarje, ki so prečkali Navaro do Santiaga de Kompostelja. Sančo je pred smrtjo svoje kraljsetvo razdelil sinovom: najstarejšemu garsiji Navaro, Kastilijo Fernandu, Aragon Ramiru, Gonsalo je kot Senior dobil Sobrarbo in Ribargorso. Začetek Katalonije je l.801 , kos o Franki zasedli Barcelono. Ustanovili so obmejno marko Marca Hispanica, ki jo je sin Karla Velikega Luis priključil Septimaniji.

KATALONIJA Nova pokrajina je dobila ime Gotski markizat: grofije barcelona, Ampurias, Heron, Urhel, Peljars, Ribagosa.Markizat se je l.865 ponovno preimenoval v Hispansko marko. Iz tega ozemlja se je izločila barcelona, ki si je priključila Sardinijo in Herono. Grofje Barcelone so pridobili samostojnost-avtonomijo , ker so izkoristili boj med Karolingi in plemenito družino Ig. Niso se zmenili za oblast Karolingov, prilaščali so si muslimanska mejna ozemlja, s porokami se povezovali z frankovskimi grofijami onstran Pirinejev –Overni, Tuluz, Carcasson, Gaskonija. S pomočjo samostana Ripolj in San Huan de los Abadesas in škofije Vik so naseljevali opuščena ozemlja, skušali škofijo Vik spremeniti v nadškofijo in se tudi cerkveno osamosvojiti in prekiniti vezi s Franki. Nastalo je precej samostanov clunyskega reda. Katalonci niso popolnoma prekinili s Karolingi, ki so bili preblizu in premočni. L.987 je ugasnila karolinška veja; grof Borelj II Katalonski ni priznal Huga Kapeta za francoskega-kapetinškega kralja –začetek neodvisnosti Katalonije.

ZAČETKI PRAVE NEODVISNOSTI KATALONIJE
V družinskih sporih grofov Barselone je posredoval opat Oliva, Sardinec, menih v Ripoliju, tudi opat, nazadnje škof v Viku. Njegovo delo je Božji Mir in Premirje sredi 11. st., ki je veljal v Kataloniji do konca 13.st.Sčasoma je postal osnova za Statut Barcelone. Lahko mu rečemo tudi mestni statut, veljal pa je za vsa mesta in grofije Katalonije: slojno prebivalstvo, kako nastane bogatejši sloj ( na mejah vedno), vojni plen, trgovina, denarno trgovanje, osnovna dobrina živina za kmečko prebivalstvo, sejanje žitaric in sajenje vinogradov v notranjosti, ne na mejah. Navara in Katalonija na V sta bili prostor prometa med krščanskim in muslimanskim svetom in hitro prešli na denarno gospodarstvo. Na Z: v Leonu se je računalo v ovcah in žitu; v Kastiliji se je računalo v denarju, plačevalo pa v naturalijah; v Leon so denarno gospodarstvo in anadaluzijsko robo prinesli šele judovski trgovci. Vse dinastije v kraljestvih so bile povezane med seboj s porokami in oporokami, v zavezništvih in tudi nasprotovanju. Na mejah kraljestev, predvsem na mejah z muslimanskim delom, so spoštovali osebno svobodo kmetov in pastirjev, ker so jih rabili v vojnah. V notranjosti se je ta svoboda izgubila v podložništvu.

REKONKVISTA JE ZGODOVINA BREZ KONCA-TRAJALA JE 800 LET
Predvsem Kastilija, Navara in Aragon so bile razslojene v sloj zelo bogatih plemičev z ogromnimi posestmi, romaniziranim prebivalstvom, naslanjajoč se na vizigotsko preteklost. Čas rekonkviste ni ena sama vojna , ampak niz malih vojn in spopadov , z daljšim mirnim obdobjem, z dobrimi odnosi z nasprotno stranjo. Po nastanku kalifata vse do konca, so medsebojni boji za oblast posameznim muslimanskim kraljem narekovale iskanje pomoči pri krščanskih kraljih in obratno Pogosti so bili mešani zakoni, v Kordovi so muslimani in mosarabi praznovali nekatere krščanske praznike, krščanski vojaki so lahko praznovali nedelje. Kristjani so potrebovali 300 let-od 8. do 11. st , da so razumeli, da jim stoji nasproti močna vojska in visoka kultura. Muslimani so bili lastniki najgosteje poseljenih področij, kristjani so bili odrinjeni v gore.Mosarabi so veliko bežali na krščanska področja, kjer os jih zaščitili samostani. Ko so znova zrasla mesta, so se zedinila okoli concilia-sodnega zbora mesta in njegovega statuta.V taka mesta so prihajali svobodnjaki; mesto je vodil grofov namestnik, včasih tudi škof.Mestni svet.

ŠPANSKA KRŠČANSKA KRALJESTVA SO DEL ZAHODNE EVROPE-RAZPAD PRVEGA KALIFATA
11.st. je čas t.i.prve renesanse, ki ji pripadajo tudi španska krščanska kraljestva. Muslimani so se obrnili k Afriki: ob propadu Omejidov se je al Andalus spremenil v evropski preostanek Afrike. To je kristjanom dalo moč za začetek t.i. rekonkviste. Konec 11.st. z propadom Omejidov so muslimane zedinili Almoravidi in nato v 2/2 12 st. Almohadi. Kalifat v Kordovi je razpadel l.1031 na številne male taife- kraljestva, saj je bil kalifat že nekaj desetletij samo fikcija, plen dvorjanov, plemičev, dinastije itd. Sredi 11.st. imamo nekaj zavezniških kraljestev Sevilje, Toleda, Granade, Mursije, Badahosa, Saragose in Valencije z Baleari. Krščanska meja na Dueru je po padcu kalifata zdaj na reki Taho; Alfonz VI: kralj Kastilije in Leona je 1085 zasedel Toledo, nekdanjo vizigotsko prestonico. Kristjanom je zasedba Toleda dala pogum, muslimani pa so se obrnili po pomoč v Afriko k dinastiji Almoravidov in Jusufu ibn Tashufinu. Bitko med kristjani in muslimani je Alfonz VI izgubil l.1086, Jusuf ibn Tashufin se je vrnil l.1091, zavzel še Granado, Sevilijo in Badahos. Najdlje se je upirala Valencija s svojim junakom rekonkviste, Rodrigom Dijasem de Bivarjem, znanim kot Sid.

KONEC 11. IN 12.ST.-ALMOHADI Almoravidi so širili svojo moč, se obenem soočali z mozarabi , ki so ali bežali na krščansko stran ali prosili za pomoč novo nastajajočo dinastijo v Afriki, Almohade. Konec Almoravidov 1147 in začetek Almohadov z Abu Jakobom Jusufom I Razpad kalifata in obe dinstiji, ki sta se prerivali v muslimanski Španiji ni prekinil znanstvenega, književnega in umetniškega dela . Almohadska prestolnica Sevilja-čudovita džamija. Vsaka taifa je skušala doseči bleščeč dvor, palačo, filozofsko šolo, pisce, učenjake. Pesnik iz Kordove sredi 11.st. Ibn Hazm –ljubezen. V Sevilji so se zbirali pesniki Andaluzije in S Afrike, pa tudi pregnani pesniki (od Normanov) iz Sicilije. Kolekcija tradicije- spisi o času od 8. do 11.st. Najraje so imeli Aristotela, ne samo v filozofiji, tudi v matematiki- astronom Azarkiel, izdelovanje astrolabov v Toledu-Ibrahim ibn Said.Agronom Ibn Basel , Sultanov vrt v Seviliji. Osebni zdravniki in filozofi Abu Jakuba Jusufa I.: Ibn Tafajl in najznamenitejši Averoes Njegove spise so Judje prenesli v krščansko Evropo.

PESMI O SIDU Osvojitev Toleda 1085 je bila velika sprememba v odnosih med kristjani in muslimani na Pirinejskem polotoku. Alfonz VI je zbral veliko vojsko iz Kastilije, Leona, Galicije, Asturije, Baskije, Navare in Aragona, pa tudi Franke, Germane in Italijane. Rodrigo Dijas Diaz de Bivar je bil rojen blizu Toleda; kot vojaka ga je Alfonz VI zelo cenil; poročil se je z Himeno Dijaz, hčerko grofa Ovijeda in nečakinjo Alfonza VI. Zgodba zavezništva se spremeni v zgodbo sovraštva. Z zavzetjem Valencije postane njen gospodar, od vseh spoštovan in čaščen. Po njegovi smrti je vladala vdova Himena, ki s eje nato umaknila in s seboj vzela tudi njegovo truplo. Pokopan je v Burgosu. Predvsem romarji v Santiago so se ustavljali v dolini Duera, tako duhovniki kot škofje, se udomačili in prvine zahodne Evrope vnašali na španska tla. Alfonz VI. Je zapustil hčer Urako, ki se je kot vdova po Rajmondu Burgundskem , znova poročila z aragonskim kraljem Alfonzom I. nesrečen zakon, izničen, prestol je dedoval Urakin sin kot Alfonz VII

EL EMPERADOR Alfonz VII senior Navare, Aragonije, grofije Barcelone, grofije Portugalske, muslimanskih kraljestev itd.V prisotnosti najvišjih plemičev teh kraljestev kot tudi frankovskih plemičev, ki so garantirali samostojnost barselonskega grofa. Z vojsko skušal razširiti krščanska kraljestva, ustanovil viteški red Alkantara-po vzoru templarjev.Ob smrti je razdelil svoje kraljestvo med dva sinova-vsako kraljestvo se je skušalo osamosvojiti.Združevanje in razdruževanje, Kastilija se proti ostalim poveže z Almohadi. Portugalska-grofje izkoristijo medsebojno obračunavanje krščanskih kraljestev za osamosvajanje. Prebivalstvo na tem področju se je smatralo drugačno od Galicijcev in Leona , ki so naselili staro Luzitanijo, ki so jo osvobodili kralji Asturije in Leona. Prvotni jezik je bila galicijščina, ki se je bogatila z novimi izrazi. Začetek Portugalske je kastiljski kralj Alfonz VI, ki je v zahvalo za pomoč francoskih plemičev ob osvajanju Toleda , svojo hčerko Tereso dal grofu Henriju Lorenskem skupaj z ozemljem med Minjem in Thom. Brag, Porto, Koimbra, Viseo, Lamego.Henry Lorenski si je nadel ime Portugalense in kastiljskega kralja priznal za suverena-letni davek in 300 konjenikov v pomoč ( francoski plemiči);114 umrl, žena Teresa je nadaljevala z načrti.Naslednik sin Alfonso Enrikes-Alfonz I. Portugalski, ki ga prizna za kralja Portugalske kastiljski kralj Alfonz VIII 1142. Pridobi si podporo Cerkve, nadškofija v Bragi.

12 IN 13.ST. Aragonija, Leon, Kastilija in Navara so se konec 11. st in v 12. st širile na medsebojni račun. Kralji so v oporoki kraljestva delili med živeče sinove, kar je povzročalo boj za oblast enega in različna zavezništva, v katerih je vedno večjo vlogo igralo zavezništvo s Svetim sedežem.Križarski pohodi nad “nevernike” so bili plemiški boji za ozemlje. V začetku 12.st., po prvih pravih križarskih vojnah, so se vodile manjše, rekonkviste, na Pirinejskem polotoku. V njih so sodelovali tudi križarski redovi, Templarji in Ivanovci napad do Saragose, do Valencie in Mursije in Andaluzije. mozarabov je odšlo v Aragon in se naselilo na pustotah. V 12. in 13. st sta se v vojnah rekonkviste izkristalizirali kraljestvi Aragon in Kastilija kot najmočnejši. Ostala so skušala vzpon dveh izničiti z porokami- npr. aragonska princesa Patronila se je poročila z Berengerjem IV , grofom Barcelone-strah pred združitvijo Aragonije in Kastilije. Barcelonski grofje so tako kot ostali kralji krščanskih španskih kraljestev čakali na poteze taifa: izterjevali so davek obmejnega muslimanskega prebivalstva . Kupili so mesto Carcassone z okolico-konec 11.st. Berenger Ramon I; njegov naslednik v začetku 12.st. El Grande-Ramon Berenger III je utrjeval vezi s Provanso, začel s katalonsko morsko ekspanzijo skupaj s Pizo v osvajanje Majorke.

ZDRUŽEVANJE V 12. IN 13.ST. Po smrti Ramona Berengerja III je sin Berenger IV dobil Katalonijo J od Pirinejev, drugi sin pa Provanso, Rodos. Ramon Berenger IV se je oženil s Petronilo in združil Aragonijo in Katalonijo.Aragon in Kastilja sta si razdelila tudi Navaro. Kraljestva in meje so se sicer spreminjale v teh dveh stoletjih, bolj po ženitvah kot po vojnah. Počasi pa so izrivali muslimane. Provansa je bila razdeljena na veliko število grofij, z zapletenim zavezništvom, vendar je priznavala nadoblast Katalonije in cerkveno središče je bila škofija v Tuluzu. Ko je papež Inocent III začel križarsko vojno proti Albižanom, so ti zaprosili za pomoč grofa Tuluza, ta pa Aragonskega kralja Pedra II.Ta je na zavezništvo pristal, ker je bil z ženitvijo z Marijo iz Monpeljeja tudi gospod večjega dela francoskega juga. Kljub vsemu ga je kronal papež, ki ga je spomnil na dolžnost boja proti heretikom; Pedro III ni sodeloval v albižanskih vojnah, pač pa skupaj s Alfonzom VIII Kastilskim proti Almohadom. Ko je zvedel za surovo postopanje križarjev v uničevanju albižanskih mest na J Francije ( Simon de Monfor) jim je hitel na pomoč, a je bil v bojih ubit Simon de Monfor je dobil tuluško grofijo, Aragonija in Katalonija sta izgubili oblast na francoskem J. V rekonkvisti pa je prevzela pobudo Kastilija , Alfonz VIII

REKONKVISTA V 13.ST. Alfonz VIII je bil samostojen vladar od svojega štirinajstega leta dalje. Velika bitka pri Naves de Tolesu-Haen l.1212 , Alfonz VIII je porazil almohidskega kalifa; padla je S Andaluzija in Siera Morena, ključ do andaluzijske ravnine.Osvojeni so vsi zlati in srebrni rudniki, neizmerna količina zlata; najvažnejše trgovske prometnice. Kastiliji je pripojil obe Baskiji, Alavo in Gujipusko. Viskaja je osvojena l.1379. Naslednji kastiljski kralji: Fernando III Sveti je nadaljeval osvajanje proti J, osvojil Kordovo(Granadi ostane Malaga in Almerija). Vse bitke je vodil njegov sin Alfonz X; nove delitve ozemlja med Kastilijo in Aragonijo; prodor v Z Andaluzijo, padec Haena 1246, zavzetje Sevilje 1248. V manj kot 20 letih je Kastilija osamila muslimane na Granado, preprečila prodor Aragonije in Portugalske na J, se preko Sevilje približala Atlantiku in postala najmočnejša država na Pirinejskem polotoku. V času Fernanda III je kastiljščina razglašena za jezik Kastilije in Leona, Hispanija se lahko imenuje Španija. Po smrti Pedra II je Aragoniji zavladal sin Haim I vendar v omejeni obiliki: gospod Aragonije in Katalonije je bil papež Inocent III, ki je skušal zadušiti prevelike apetite visoke aristokracije.

OSVOJITEV BALEAROV, KONEC ARAGONSKE IN KATALONSKE J FRANCIJE
Osvojitev Majorke je bila potrebna za razširitev barcelonske pomorske trgovine in odtranitev gusarjev s tega dela Sredozemlja(muslimani). Almohadi l.1228 niso bili sposobni braniti otokov, flota barcelonskih, marsejskih in montpeljeskih ladij je osvojila Majorko, Menorka je postala aragonski vazal, Ibiza je bila osvojena že 1238. Haim I je krenil nad Valencijo, a se vmes odpovedal Provansi in Langedoku-podpis s francoskim kraljem Luisom IX 1258.Barcelona po tem ni bila več v vazalnem odnosu do francoske krone. Francoski vpliv je bil samo še v Navari.Njeni kralji so skušali ohranjati samostojnost s povezavami in zavezništvi tako s Kastilijo, Leonom in Aragonijo, kot poročnimi zvezami z Rihardom Levjesrčnim in francoskim dinastom Teobaldom Šampanjskim. 1234 je Teobald Šampanjski prisegel na fueros, domači Zakonik: 10 plemičev, 20 vitezov in 10 duhovnikov , zaprisežnikov, da je Zakonik naslednik zadnjega vizigotskega kralja, da se Navara bori vedno proti muslimanski nadvladi in da samo zaprisežniki med seboj lahko izberejo navarskega kralja-to je bil Teobald II Enrike I in nato leto in pol stara Huana, ki so ji iskali moža: ponujali so ga vsi in prisegali, da ne bodo posegali v samostojnost Navare. Filip IV , sin francoskega kralja je postal Huanin mož.

CORTES Tako kot drugod po Z Evropi so tudi na Pirinejskem polotoku kot konkurenca in normalen element časa nastajala mesta. Mesta so bila kraljem pomoč v ravnotežju vladanja, čeprav so krščanski kralji Pirinejskega polotoka bolj kot drugje po Z Evropi izpostavljali svojo osebno hrabrost in moč. Mir kraljestev so načenjali plemiči, ne mesta, ki so zaradi gospodarstva, trgovine, obrti in manufaktur mir potrebovala. Bogati meščani so postali zakupniki plemiških domen, organizirali tudi kraljeve; sodnike je postavljal kralj, ne mesto, sodnemu zboru je predsedoval grof, ne meščan. Sčasoma je nižje sodstvo prehajalo v roke meščanov, višje pa je ostalo plemiško ali kraljevo.Ustalile so se tudi individualne pravice: zasebna lastnina, spoštovanje življenja, zaščita pred mogočnikom, ki izkorišča svojo moč itd. Konec 13.st. se pojavi cortes: državni stanovi plemstva, duhovščine in meščanstva. Kortesi so se imenovali tudi sodni zbori. Zasedanja je skliceval kralj, njihovo delo ni imelo podlage v nobenem zakonu.Kralji so ga uporabljali za dviganje davkov, opirali so se na meščanstvo proti plemstvu, do združitve Španije je vsak kortes posameznih kraljestev delal po lastni tradiciji. Sredi 13.st. imamo tri bogata središča: Santiago di Compostela, Barcelona in Sevilija-Kastilija.

SPREMEMBA REKONKVISTE
Od 8. do 11. st sta se na Pirinejskem polotoku ustvarili dve središči bogastva in novih poklicev: Santiago di Compostela in Barcelona: trgovci, obrtniki. Sredi 13.st. je na eni strani vzhajala Kastilija, ki je z zavzetjem Sevilije prišla do Atlantika in na drugi strani Barcelona, z naslanjanjem na italijanska trgovska mesta. Svoje “morske konzule” je pošiljala v Afriko, Egipt , Palestino, Sirijo itd. Rekonkvista je poleg osvobajanja ozemlja od muslimanov morala naseljevati opustela področja.Ta nova ozemlja so lahko branili samo svobodni mali kmetje, kar so plemiči težko sprejemali. Sredi 13.st. se je muslimansko ozemlje skrčilo na Granado, ki je bila vazal kastilske krone.Ni bilo ne spreobračanja, ne asimilacije ali pregona. Problem za bodočnost so bili mudehari, muslimani, ki so živeli na krščanskih ozemljih. Bodoče kastilsko veliko plemstvo je nastalo iz plemičev, ki so jim kralji, za osvajanje v rekonkvisti podarjali ogromna ozemlja, tako da so postali veliki tekmeci kraljem. Tretji uspeh rekonkviste je približevanje Španije Z Evropi in umik iz osamljenosti polotoka. Alfonz X el Sabio ( Učeni, Modri) , zanimiva močna osebnost, tekmec za cesarsko krono Rudolfa I. Habsburžana.

ALFONZ X Tekmovanje za cesarsko krono je stalo veliko denarja in Kastilija ni razumela, zakaj tako veliki stroški. Ko je Piza, ki je Alfonza X. predlagala kot kandidata odstopila od njegove kandidature, je Alfonz začel z stiskanjem plemstva, ki je cortesu v Valjadolidu izglasovalo zmanjšanje davkov. Zmanjševanje stroškov dvora. Alfonzova križarska vojna v Afriki.Zavzetje Cadiza in 1252 Niebla, Kastilija je prišla na atlantsko obalo.Želel je zavzeti še Gibraltar in Tarifo, a se je Granada tega obranila. Alfonza X so iznenandili Marinidi, ki so zanetili vstajo muslimanov po Kastiliji in Mursiji. Alfonz X je zavzemal mesto za mestom in se približal Granadi.Ibn al-Ahmar je pristal na letni davek četrt milijona maravedijev. 1268 se je sestal cortes, Alfonz X je predlagal enotne mere za težo, predpisani so bili zakoni za krojače, mizarje, zidarje, prepoved izvoza zlata , usnja, svile, žita itd.Plemstvu je kralj naložil davek desetine. Za oživitev teh zakonov bi bil potreben mir, a plemstvo je nasprotovalo predvsem davkom, kraljeve sinove pa je skrbelo nasledstvo. Prvorojeni je bil že mrtev, po rimskem pravu in Alfonzu X. Bi ga moral naslediti vnuk.

PA ŠE V OSTALIH KRALJESTVIH
V nasledstvo sta se vtaknili dve veliki plemiški rodbini , Aro in Lara. Lara je želela za naslednika drugega Alfonzovega sina Sanča.Sančo je bil dober bojevnik, k tej izbiri se je nagnil tudi Alfonz X. Na koncu je v oporoki razdelil kraljestvo med Sanča in infante prvorojenega sina, umrl pa je v Sevilji, zapuščen in oporoke niso upoštevali. Skozi obdobje brezvladja s podobno zgodbo je šel tudi Aragon do Pedra III Velikega , ki se je s plemstvom sporazumel, da je lahko sodeloval v tekmi za plen po smrti Friderika II Šatufovca. Pedro III je bil poročen s Konstanco Švabsko, hčerko sicilskega kralja Manfreda.Preko te poroke bi lahko pridobil J Italijo in Sicilijo.Vendar je papež podprl Karla Anžujskega. Križarska vojna Ludvika IX v Tunis 1270; Pedro III skuša s španskimi zavezniki spodnesti Karla Anžujskega. Sredi 13.st. se odvijata dve vzporedni španski zgodovini, zgodovina Aragonije in Katalonije in Kastilije. To je izkoristil Jusuf ibn Naris ibn al-Ahmar , ali Muhamed I ki je prenehal s tributi Kastiliji in razširil meje Granade. Katalonija je privabljala čimveč novih naseljencev, ki so ostali svobodnjaki; Kastilija in Aragonija, pa je kmete počasi priklepala na zemljo.

IZ TEKMOVANJA ZA PRVEGA V ŠPANIJI JE IZŠLA KASTILIJA
Muhamed I , ki se je otresel Almohadov in tudi vazalstva Ferdinanda III je izkoristil nemire kastiljskega plemstva in se za nekaj časa osamosvojil in razširil Granado. Ne za dolgo, a do konca so muslimani iskali zaveznike med kastilskim plemstvom proti kralju, ta pa pri muslimanih proti plemstvu. Kastilija je širila svoje meje, problem je bil v pomanjkanju kmetov na ozemlja, zato je morala življenje podložnikov lajšati, da niso bežali. Na mejah z muslimani in Portugalsko je nastal nov sloj svobodnih oboroženih živinorejcev, pastirjev, ki so v času miru postali nov, gornji sloj centralne Španije. Aragonija se je lahko širila samo na muslimansko ozemlje, a so bili kralji prešibki, da bi prisilili plemstvo v lajšanje obveznosti kmetov. Muslimani so v mestu lahko živeli samo leto dni. Katalonija je vzpodbujala nastanek svobodnih mest na J: nastal je ruralni S in urbani J. Za poseljevanje praznih področij so poskrbeli tudi frankovski trgovci na poti v Santiago, pa tudi red menihov klarentincev in cistercijanov.

ŠPANIJA SE POLNI Pot v Santiago se je takrat imenovala francoska pot: nastajale so nove francoske naselbine, mestne in vaške. Novi naseljenci so sodelovali v dinastičnih in plemiških spopadih zato, da so po vzoru Zahodne Evrope mesta ohranila samoupravo in se razvijale obrti in trgovina.Trgovske poti so razširili do muslimanske Andaluzije. Cisterce so postavili menihi v opustelih področjih Galicije in Leona in novih področjih Katalonije in Portugalske.Vojaški redovi pa ob živahnih trgovskih cestah. V 13.st. je obstajalo še ravnovesje med muslimani in kristijani, nestrpnosti še ni bilo. Kastilija je s širjenjem v muslimanska področja naletela na velika prostranstva brez mest; ustanavljanje mest, podeljevanje zemlje plemstvu daleč od kralja,ob meji z muslimani, je bila politika, pametna, Kastilije. Katalonija je dopuščala odhod kmeta v mesto, ko je odplačal kmetijo svojemu gospodu.V Aragoniji se to ni moglo zgoditi. V krščanski Španiji so torej prevladovali živinorejci, gibljivejši in svobodnejši od pljedelcev, prvi si pridobili privilegije-fueros, posebno obmejni. Iz njih izhajajo vojaki. Ti vojaki so počasi odločali o novih osvajanjih in širjenjih, ustanavljali svoje “cehe” mestas. Honrado Concejo de Mestas-1273.(iz njih izhajajo konkvistadorji)

GOSPODARSTVO, KI PRINAŠA DENAR
Notranjost krščanskih kraljestev je bila predvsem kmetijska-živinorejska kot tudi poljedelska. Prava mesta so bila samo ob obali in tam so se razvile obrti in se trgovalo podobno kot v Z Evropi. Vzdolž poti v Santiago se je trgovalo v 13.st. samo za potrebe romarjev kot okoliškega prebivalstva. Prve manufakture so se razvile v Kataloniji, začetek prekomorske trgovine konec 11.st., izvoz tekstila, kož, železnih izdelkov in lesa.Barcelona, Lerida, Perpinjano, Monpelje, Herona. Steklo, nakit iz koral, papir, milo, zlati izdelki, prodaja v S Afriki kot Kastiliji.Ladjedelnice v Barceloni, Majorki, Tortosi itd.Severnoafriška obala, majhne kolonije katalonskih trgovcev.Kaj so uvažali iz Afrike in kaj izvažali. Katalonski trgovci so bili stalni obiskovalci šampanjskih sejmov.Prav tako v Flandriji, Angliji, Langedocu; katalonščina je postala službeni jezik juga Francije. V notranjosti Španije je bila njihova postojanka Sevilja, sredi 14.st. so se pojavili na Kanarskih otokih, kjer so kupovali in prodajali sužnje. Srednjeveška Španije je živela od poljedelcev, živinorejcev, trgovcev in obrtnikov.Od njihovih davkov so živeli ostali sloji.

DRUŽBA Ker je bila rekonkvista vojna večih stoletij, je plemstvu dala možnost večje samostojnosti in izsiljevanja kralja za več pravic. Upori plemstva, neredko v zavezništvu z muslimani so bili nekaj običajnega, a v ostali Evropi nekaj nezamisljivega. Najstarejša vojaška aristokracija je izginila v bojih ali brez moških naslednikov. Bilo pa je dovolj prilike za nastanek novih, v vojnah; plemstvo se je med seboj ločilo in tekmovalo: plemstvo s sodnimi pravicami in tisto brez njih. Bojevanje plemiških družin med seboj , z naslanjanjem na krono sedaj enih , nato drugih je bilo običajno. Na Portugalskem je že v začetku kralj začel s centralizacijo; ob uporih plemstva je moral pristati na plemiške privilegije. V krščanskih kraljestvih Španije s kaj takega ni zgodilo. V Navari je neprestano zanikanje plemstva vrhovni oblasti kraljev, kraljestvo pripeljalo do konca. V Kataloniji so privilegiji plemstva nasproti grofom Barcelone zapisani v Ustages. Aragonija ima zapis privilegijev iz istega obdobja , sredine 13.st., a drugačne.

DUHOVŠČINA Razdeljena na škofijsko in meniško, ponekod so se njihove poti križale. Posebnost Španije so člani vojaških redov, ki niso bili duhovniki, a so spoštovali nekatere regule avguštincev ali cistercijanov; njihova naloga je bila predvsem boj proti muslimanom. Del meništva so bili tudi bratje-fratri, ki so del ali vse svoje imetje prinesli s seboj v samostan za starost ali bolezen. Cerkev je postala bogatejša kot plemstvo, tudi bolj učena; bila pa je edina stalnica, ki se je utelešala hispanski duh preteklosti. Čeprav je v kraljestvih vladal nered, dinastični obračuni, prisotnost muslimanov in zaradi tega občutek nevarnosti, se v Cerkvi to ni poznalo. Enotnost Cerkve je izhajala še iz rimske in vizigotske dobe.Toledska nadškofija je pomenila vez s preteklostjo antičnega krščanstva.Ta je usmerjala nastanek novih škofij. Upiranje toledanskemu centralizmu je prišlo iz Barcelone, ki je pohitela z obnovo taragonske nadškofije in kontroli Kastilije.Po združitvi Barcelone in Aragonije se je cerkvena oblast razširila Taragona razširila na Aragonijo. Sredi 14.st. se je povzpela nadškofija v Saragosi, ko je prišlo do nesporazumov med Aragonijo in Katalonijo.

ŠOLE, ZNANOST Do 12.st. so bili edini izobraženci duhovniki, ki so posredovali znanje naprej v samostanskih in škofijskih šolah. Na meji s kalifatom pa se je latinsko znanje prepletalo z muslimanskim; na novo se je prevajalo Rimsko pravo, muslimanska in krščanska teologija, judovska Tora itd. Z bogatim aristokratskim slojem je prišla tudi potreba po vse večjem izobraževanju: prva španska univerza je bila katedralna šola v Palensiji, katere zaščitnik je bil Alfonz VIII, poklical je učitelje iz Francije in Italije. Alfonz IX Leonski je 1218 ustanovil podobno šolo v Salamanki, da bi postal bolj neodvisen od Kastilije. Prva univerzitetna pravila je izdal Alfonz X v zborniku svojih zakonov Partidas: univerza je” skupnost učiteljev in šolarjev”.(tako kot ostale evropske univerze) Umetnost, gramatika, logika, retorika, aritmetika, geometrija, glasba in astronomija. Univerza v Valjadolidu 1254, v Lizboni in Koimbri 1290, Leridi 1300. Tudi kralji so potrebovali večjo izobraženost: prvi “državni stanovi” so se zbrali v Leonu 1188-Alfonz IX.Začetek kortesa. Kortesi so nato nadomeščali kraljeve svetovalce in pravzaprav odločali o miru, vojni, meddržavnih dogovorih, državni politiki(bogastvo plemstva). V vseh španskih kraljestvih so kortesi izsiljevali kralje.

POLITIKA , UMETNOST IN ZNANOST
Španski kortesi niso bili pogajalci v smislu zahodne Evrope, prav tako ne visoka duhovščina.Sloji so bili nepropustni za kogarkoli, cerkveni kot posvetni. V 13.st. so španski kralji skušali poenotiti zakonodajo na kraljevi in državno domenski zemlji, na osnovi naravnega prava. Katalonija je to naredila že v 12.st., Ustages, razširila tudi na plemiško zemljo, prenesla nato v Leon-navezala na staro naravno vizigotsko pravo. Kastilija v 13.st., a ne sistematično, in nato Navara in Aragonija. Špansko pravo je slonelo na Rimskem pravu, čeprav se je plemstvo precej upiralo. Fevdalno pravo, ki je sledilo času je bilo najprej sprejeto v Kataloniji, s tem je Katalonija začela z državnostjo. Umetnost je odražala vodilno vlogo višjih slojev, bila samo religiozna, poudarjala enotnost zahodnega krščanstva; klinijevci so uvajali romaniko, cistercijani pa gotiko. Prva romanske cerkve so nastale v Kataloniji-samostan Ripoli, Liere v Navari,Salamanka , Santiago di Kompostela. Cistercijanski samostani in katedrale –gotika Moreruela, Las Uelgas, Santes Kreus v Kataloniji.Burgos, Toledo, Barcelona, Pamplona.Jezik.

IBERSKI POLOTOK IN MORJE
Kronika Antoana de Conflansa iz začetka 16.st. o morjeplovstvu: ljudje ki zvesto služijo enemu kralju, pripadajo isti domovini, ne govorijo istega jezika, recimo Normandijci in Provansalci: ko so se bojevali skupaj v Egejskem morju, pa so se sporazumeli. Conflans je prepoznal tudi psihološke različnosti obmorskih prebivalcev. Na evropskih morjih je sobivalo več pravnih prostorov.recimo Oleronski zakonik in Pomorski konzulat.Sledijo si od grško latinske dediščine pomorskega prava sredozemskih mestnih držav, justinjanovih zakonov, v 13.st. Partidas kralja Alfonza Modrega, razlikovanje med obrežnimi vodami in odprtim morjem. Nato beneške, amalfijske, genovske, marsejske in katalonske pravne določbe. Prav v Barceloni so “strokovnjaki za pomorsko tehniko in prakso” združili pravne predpise, ki so bili v rabi konec 13.st. v nekakšen zakonik-Pomorski konzulat(kaj vse je vseboval), ki se je razširil tudi na S morja. Oleronski zakonik in njegova pisanost; njegova stvariteljica naj bi bila Eleonora Akvitanska.Še sredi 20.st. so se v pravdah sklicevali nanj. Poenotenje pomorskega prava je tudi Zastave na morju, sredi 16.st., ki so nastale v Kastiliji.

V tem času se gradijo zgradbe Admiralitete,beseda je arabskega izvora iz emir.Katalonija 1230, Kastilija 1254 itd. Admiraliteta je bila trgovska loža , ki je nudila varnost in zaščito mornarjem na vseh obalah in pristaniščih.Španska lonja je dobila dvojnico v bruški borzi. Gradnja podobna na vseh obalah: na Severnem morju in Baltiku iz opeke, stavba s stopničastim zatrepom, visoka, stroga , s stolpom –ura- ki je bil lahko tudi stražni stolp.Povsod so notranjost krasile slike, italijanska kot flamska estetika. Morje si je v Evropi pridobilo vrednost državne moči, ne povsod enako in ne povsod v istem času. Nesorazmerno tudi z velikostjo ozemlja, Nizozemska in Portugalska na primer. V 15.st. je Katalonija, v trgovskem smislu segala do Egejskega morja in Alfonz I. Velikodušni je z nekakšno federacijo Valencije in Katalonije, Sardinije, Neapeljskega kraljestva in Sicilije dopustil “morsko trgovsko državo” Obenem pa je tem delom vsilil prvine pomorskega imperializma: prepoved uvoza nekaterih tujih izdelkov, rast ladjedelništva, monopol aragonske države USTANOVE

KRATEK PREGLED BISTVENIH POSTAJ OD 11.ST.-14.ST.
L.1248 so se muslimani umaknili na Sierro Nevado, v senci katere je Granada cvetela še dve stoletji.Posamezne muslimanske enklave zunaj teh meja so se osvobodile Fatimidov S Afrike in se v Al Andaluzu uveljavile kot vazali Kastilije. Široka mejna regija, podeželje v lasti vojaških redov, mesta pa polnijo muslimani in Judje. Kraljevina Navara je obsegala baskovska ozemlja na obeh straneh Pirinejev in pod francoskimi vladarji ohranjala neodvisnost od Kastilija in Leon se je raztezala od S do J in obkrožala Granado: prva generacija konkvistadorjev je oplenila J, nastale so latifundije. Vladarji kot Ferdinand III Sveti , Alfonz X.Modri , Alfonz XI so se otepali z spornimi dediščinami, upornimi plemiči svojeglavostjo cortezov in oboroženih mestnih zvez-harmandades. Peter Okrutni , Hebrik III Trpin se je združil z lancastrskimi vladarji Anglije, umrl mlad in Kastilja je prešla pod oblast velikega mojstra vojaškega Reda sv. Jakoba, Alvara de Lune. Kastilija je postala glavna izvoznica volne merino, ki so jo iz Bilbaa in Santanderja izvažali v Flandrijo. Kraljevina Aragonija se je usmerila k morju.Jakob I. Osvajalec , Peter III Veliki , tudi vladar Sicilije.

PREGLED Povezava, združitev Aragonije, Katalonije , Valencije-1326 Genovežanom iztrgajo Sardinijo, Alfonz V. Velikodušni je 1442 Anžujcem odvzel še J Italijo. Prevlada Aragonije v Z Sredozemlju je ustvarila enkratno pomorsko skupnost, katere jezik je bila katalonščina, glavna mesta pa Barcelona, Palermo in Neapelj. Sodna pooblastila je imel cortes, ki mu je kot sodnik predsedoval navaden plemič, ki so ga izvolili sodniki. 1287 so plemiči dobili pooblastilo, da se lahko uprejo vsakemu kralju, ki bi kršil njihove svoboščine. Kulturna sinteza srednjeveške Španije je enkratna in nenavadna: krščanstvo, islam in judovstvo, šest glavnih jezikov. Krščansko ljudstvo Mesete je bilo bolj neotesano kot muslimanski in judovski meščani, a so komaj vstajali iz izolacije . Španski Judje so se razširili po vsem polotoku, igrali pomembno vlogo v upravi, medicini , znanosti, trgovini in bančništvu. Filozof Mojzes Majmonides Vodnik za dvomljivce-Moreh Nebukim, Samuel Halevi-1451 pobiralec davkov Petra Okrutnega, ki ga je dal mučiti do smrti-mecen umetnosti, spreobrnjenec Pavel od Svete Marije, škof Burgosa, veliko dispotacij, a v 14.st. že pogromi.

Od l je v Kastiliji čas dinastičnih borb, anarhije plemstva, samovolje posameznih močnih plemičev. V zunanji politiki je Kastilija prešla v personalno unijo z Navaro preko poroke Juana II Trastamare in princese Blanke 1425. Aragonski kralji so imeli svoj dvor v Neaplju, vladali so poleg Aragonije še majorki, Siciliji in Sardiniji. Tudi aragonski kralji so posegali po Navari. Največji korak naprej Kastilije v 15.st. je bil odhod na Atlantik; do l.1480 so kastilske ladje dobile nadzor nad Kantabrijskim morjem in potisnile Hansine in angleške ladje do Biskajskega zaliva. Na J so prišli do Kanarskih otokov(tekma s Portugalci),naprej na Azore, Madeiro, Z afriško obalo, od koder so jih odganjali Portugalci.To je opazil Krištof Kolumb. 15. stoletje na morju je bilo stoletje Portugalcev: začeli so s Seuto v Maroku, od koder je Portugalska dobivala nato žitarice. Henrik Morjeplovec je načrtoval nadaljna osvaja nja od l.1434 dalje: kanarski otoki za Portugalsko, Kastilijo in Katalonijo trg suženjski trg;1480 so se Portugalci odpovedali Kanarskim otokom, da bi zadržali Azore in Madeiro.

15. STOLETJE Po smrti Henrika Morjeplovca je nadaljna osvajanja nadaljeval lizbonski trgovec Fernando Gomes: iskala se je pomorska pot v Azijo-Indijo, ker so Osmani z zavzetjem Istambula zaprli sredozemsko pot. Diego Khan-tok Konga , Angola 1482, Rt Dobre nade 1488 Bartolomeo Diaz, Vasco da Gama do Indije 1498. Začela se je t.i. Atlantska civilizacija ali začetek evropeizacije sveta.Evropa je potrebovala surovine, začimbe in sužnje(denar); Azori so dali les, surovino za barve, žitarice, vino in sladkor; Z Afrika sužnje, začimbe, bombaž, slonovo kost, ribe, zlato; v Z Evropi postaneta finančni središči Brugge in nato Antwerpen, kjer se je trgovalo še z flamskim suknom, srebrom, bakrom, mesingom, orožjem in žitom. Aragonija je obvladovala Z Sredozemlje, na celini pa še Valencio, Monpelje, Katalonijo, Majorko ,Rosejon; gospodarsko, trgovsko in finančno središče je bila Katalonija.Ta je dosegla, da kralj brez njenega pristanka ni smel menjati zakonov. Bogastvo kraljestva je mikalo francoske kralje, ki so katalonskim in majorkinim trgovcem odrekli pristajanje v pristanišču Monpeljea.

PRIPRAVE NA ZDRUŽITEV Do l.1492 je Kastilija skupaj z Leonom obsegala pol večje ozemlje;po l.1492 je dodala še ostanke Granade, dosegla prvo mesto na polotoku, kastilščina je postala prvi jezik, nato pa se je razširila še po Novem svetu. Aragonija s Katalonijo se je usmerila na morje in se odrekla vplivu na celini. Katsilsko kraljestvo je imelo ogromne površine pustot, prebivalstvo je bilo maloštevilno.Še Črna smrt v 14.st. jo je manj prizadela kot ostalo Evropo. Za Henrikom IV. Nemočnim , ki je imel hčer Joano, zaročeno z Alofonzom V. Portugalskim; nasledil ga je njegov brat Alfonz, ki je imel hčer Izabelo, zaročeno s Ferdinandom Aragonskim. Boj za nasledstvo, ki ni bilo samo dinastično , ampak je predvidevalo novo Španijo. Bitka pri Toru 1474 , konec pri Albueri 1479. Joana ni bila več pretendentka za kastilski prestol,dogovorjena je meja med Portugalsko in Kastilijo, poroka Izabele in Ferdinanda, Portugalska je dobila Z obalo Afrike in prosto pot v Indijo, izzvzemši Kanarske otoke.Ferdinand II je postal aragonski kralj.

ISABELA I IN FERDINAND II
Kastilija in Aragon sta potrebovala 50 let, da sta se različna , kot sta bila, približala in spojila. Uničenje muslimanske Granade je bil prvi projekt kraljevega para. Politični program: državno, dinastično, versko in rasno zlitje, na račun muslimanov kot tudi krščanskih sosedov.Takrat so Osmani napadli Otranto , nevarnost za aragonski sredozemski imperij. Granada je obsegala največji del V Andaluzije: napredna, gosto naseljena, povezana z ostanki islamske civilizacije, močna vojska, trdnjavska meja, a boji za oblast družine Nasrid-oče, sin in stric. Andaluzijski plemič, kristijan, markiz de Cadiz je zavzel trdnjavo Alhamo 1482, boji še 10 let, 1492 sta Izabela in Ferdinand vkorakala v Granado. 1515 je Kastiliji priključena Navara( zavzel vojvoda Alba),že priključene Galicija, Asturija, Baskijske province, Leon, Ekstramadura, Mursija in Z Andaluzija. Aragon pa je že imel Katalonijo, Valencijo in Majorko. Oba dela države sta bila nesorazmerna: Kastilija je imela več prebivalcev, a nesorazmerno poselitev, ponekod preveč vasi in malo mest in obratno.

RAZNOLIKOST ZEDINJENEGA KRALJESTVA
Andaluzija je imela močna mesta z prebivalci; Aragonija je imela notranjost slabo poseljeno, obalo gosto: Saragosa, Barcelona, Palma de Majorka (glavna mesta pokrajin) in Valencija. Kastilske vasi so bile močne na S, šibke na J-suha Meseta.A tu ječmen, oves, vinska trta, tudi sadje, paša. Z Andaluzijo so dobili še sladkorni trs, povrtnine. Življenje je bilo odvisno od podnebja, to je bil čas, ko se pred kobilicami in mišmi v ogromnih količinah še niso znali braniti.Precej lačnih let, v začetku 16. st tudi kuga. Značilno za Kastilijo je bila selitev milijonskih čred ovac glede na letni čas in pašo.lastniki so bili posvetni in cerkveni plemiči, volno so kupovali andaluzijski in kastilski manufakturisti, izvozili v Burgos.Konec 15.st. 3 milijone ovac. Muslimani so proizvajali svilo za posebne stranke, volna je bila za vse sloje. Manufakture tudi: orožje v Toledu, usnje iz Kordove, keramika v Talaveri, steklo v Mursiji, milo v Sevilji- vse v izvoz.

GOSPODARSTVO Glavne trgovske poti so vodile od Burgosa do Bilbaa, iz kantabrijske obale na Nizozemsko ali S Francijo.Iz Andaluzije na Sredozemlje proti italijanskim mestom in na Atlantik.Pomembna še Malaga in Cadiz. Kastilija je bila na novi vel slabo pripravljena: vojne med pastirji in poljedelci, nadzor nad zemljo, izvoz je bil osredotočen na surovine, uvoz manufakturnih proizvodov, trgovina je bila v minusu, profit in kapital je neprestano odtekal. Aragonija in Katalonija sta drseli nazaj: konec aragonske pomorske ekspanzije, Katalonija ni dohitevala v trgovini, manufakturah in financah novih časov; samo Valencija je začela z novimi vlaganji, sejali so piro, žafran, sladkorni trs, lan, konopljo, manufakture svile, volne, orožje, srebro. Valencija je imela svojo trgovsko pomorsko floto za uvoz žitaric, zlata , začimb in sužnjev in postala najbogatejši trg s sužnji v Z delu Evrope. Katoliška kralja sta se soočila z veliko in staro, zagrizeno regionalizacijo, sloji kot plemstvo, cerkveni gospodje in ostali.

NOVA DRUŽBA Lastniki zemlje-plemstvo in ostali; ljudje so bili ponosni in zvesti samo svoji ožji in širši družini(kri), na obrobju družbe pa so bili Judje in muslimani. Ljudje brez družine niso bili ljudje, drugačni, največkrat izobčeni. Katoliška kralja sta dala največji poudarek plemstvu,v začetku 16. st so lahko dosegli najvišji naziv grandi. Plemstvo ni plačevalo davkov, zanje večina zakonov ni veljala, imeli so posebne ugodnosti tako v vojni kot v miru.Imeli so dohodke od lokalnih monopolov, kakega poljedelskega proizvoda. El senorio niso bili samo posvetni plemiči, tudi cerkveni in mestni patriciat. Velike posesti so imeli samostani, nadškofije in križarski vojaški redovi. Tudi mestni sveti so bili lastniki zemlje, ponavadi pašnikov in gozdov. Struktura kastiljskih mest je tudi zamrznila v času: mestni patriciat so sestavljali nižji plemiči,trgovci, bančniki, uradniki, intelektualci, obrtniki. V času osvajanja Novega sveta, so kastiljska mesta ostala samozadostna, prepredena z osebnostnimi vezmi samo nase in na svoje ozemlje ; plemstvo je podcenjevalo osebni pogum posameznika,podjetnika, nasploh poslovne žilice.

PO ČEM SE JE ARAGONIJA RAZLIKOVALA OD KASTILIJE
Aragonija je imela nekaj posebnosti: plemstvo ni bilo tako številno kot kastiljsko, ni bilo take obsedenosti s poreklom, razen nekaj družin, malo plemstvo-hidalgos, caballeros, donzells v Kataloniji in Valenciji. Aragonski cerkveni gospodje so uživali manjše prihodke kot kastiljski, bogati so bili samo samostani kot Ripolj, Monserat, Poblet ,Kreus. Aragonija je imela že stoletja večje število mest, meščani so bolj mobilni, bili vodilni v sredozemski ekspanziji, razcvet trgovine in pomorstva, , napredek je bil zasnovan s osebno sposobnostjo.Med plemstvo so prihajali bankirji, trgovci in manufakturisti. Ljudi z roba družbe so prodajali na suženjskih trgih Barcelone in Valencije: muslimane, Jude, tudi spreobrnjene, Osmane, Berbere itd. Nova centralistična oblast katoliškega para je ogrožala vse tradicionalno; odpori so trajali 200 let. Kralj je imel pravico do kovanja denarja, obdavčitve, izdajanja zakonov, objavljal je vojno in mir, bil vrhovni sodnik-potrebne so bile ustanove, seveda centralistične. Absolutistična monarhija Katoliških kraljev je Španijo prenesla v moderno dobo.

ABSOLUTIZEM KATOLIŠKIH KRALJEV
V času renesančnega individualizma je v Španiji zavladal absolutizem. Od 13. do 16. st je bilo v Evropi veliko vladarjev, ki so težili za centralizacijo, ki gre z roko v roki z absolutizmom.Najuspešnejši (po Maciavelliju) so bili recimo Este v Ferrari, Viscontiji v Milanu, Scale v Veroni . V velikih državah je bila centralizacija z absolutizmom odvisna od osebnosti kralja. Samo dinastična unija Ferdinanda in Izabele še ne bi prinesla začetka skupne zgodovina Kastilije in Aragona: agresivna politika, zavzetje Navare, nadzor nad vojaškimi redovi in Cerkvijo nasploh, državni cortes je bil vzor provincijskim cortesom. Kraljevski svet je bil dopolnjen s strokovnjaki-pravniki, svetovala jim je Inkvizicija. Lokalne oblasti so onemogočali podkralji, nadzor nad mestno ali provincialno upravo. Dogovor Izabele in Ferdinanda v Segovii 1475: Kastiliji vladata skupaj, če sta prisotna oba, če ne , vsak posebej; kraljevska povelja morajo imeti podpise obeh, kraljevski pečat ima obraz obeh. Aragonija je pripadala samo kralju.

ORODJA ABSOLUTIZMA Predvsem Kastilijo, ki že dolgo ni imela stabilne vladarske figure je bilo potrebno pridobiti: finančno moč višjih slojev je bilo potrebno omejiti. Kraljevske rente, davek za plemiče v državno blagajno; večina trdnjavskih nizov je bila porušena; vojaški redi in oborožena združenja dinastov so prešla pod nadzor veličanstev. Najvišje plemstvo sta vladarja privabila na dvor, z visokimi dvornimi službami, s tem sta jih oddaljila iz lokalnih razmer, kjer so v preteklosti lahko kuhali zamere in upore. Ustanovljena je bila kraljeva garda iz 200 pripadnikov najplemenitejših kastiljskih, aragonskih in sicilijanskih družin. Postala je srce nastajajoče vojske.Naloga vojske in garde: vojna proti muslimanom in za sicilsko krono. Plemstvo, ki se je borili v vojni za Granado, je dobilo še posebno zaščito lastninskega prava , zaščitnika pa sta bila vladarja osebno. Plemič je s svojo lastnino, v katero so bili vključeni tudi koloni , lahko ravnal kakor je želel.Možnost nasledstva.

KAKO OHRANITI RAVNOTEŽJE
Mesta in meščanski sloji so pričakovali od združitve rahljanje fevdalnega gospodarskega sistema , ne pa favoriziranje plemstva. Mesta, ki so Izabeli stala ob strani v državljanski vojni, je skušala nagraditi z možnostjo državnih služb, pri čemer bi meščanstvo odrinilo plemstvo od monopola v vojski, administraciji in diplomaciji. Za obrtnike, trgovce in bankirje ponudba Izabele ni bila zanimiva, tako da je vse ostalo po starem in grozilo z večnimi napetostmi v prihodnosti. Absolutno kraljevo oblast sta podprli profesionalna vojska in stalna diplomatska služba( Rim, Benetke, London, Bruselj, Dunaj). Stroške za okrepljeno državno upravo (uradništvo) sta jemala iz davkov-10% za vse transakcije, carine, davek na premike ovčjih čred, davek vojaških redov, cerkveni davek. Davke so pobirali zakupniki (ki so tudi stali), stekal pa se je v neke vrste finančno ministrstvo. Prihodki iz Kastilije so se uporabili za vse španske potrebe; prihodki iz Aragonije pa samo zanjo-nezadovoljstvo Kastilije. Državna uprava: kraljevski svet z vrhovnim sodiščem, kraljevi namestnik,upravitelji za vsako provinco- vsi uradniki.

URADNIŠKA ABSOLUTISTIČNA MONARHIJA
S kaljestvoma sta upravljala corteza, člani cerkveno in posvetno plemstvo in predstavniki 18 mest v Kastiliji.Vladar se je nanju obračal ob potrebi zvišanja davkov. Corteza se nista sestajala redno. Samo v Kataloniji se je Ferdinand II trudil vplivati na mestni svet barcelone, a ni ogrozil njegove avtonomije. Da bi se oblast Katoliških kraljev čutila povsod, sta postavila svoje kraljeve sodnike z velikimi pooblastili. Verjela sta, da velik nadzor nad vsemi ljudmi , posebno pravosodni, zagotavlja njuno pravo oblast. Obnova rimskega pravosodja in zakonov,zborniki kraljevskih zakonov, kraljevsko apelacijsko sodišče, eno na S, drugo na J, v obeh kraljevinah. Izabela in Ferdinand sta vse svoje odločitve obrazložila z Božjo previdnostjo, ki ju vodi in svojo mesijansko vlogo. 1496 ju je papež Aleksander VI nagradil z nazivom Katoliška kralja. Bila sta prepričana v versko enotnost, ki sta jo dosegla z reformo španske Cerkve, hierarhije, v Španiji kot Novem svetu.

REFORMA CERKVE IN DUHOVNOSTI
Reforma duhovščine je bila osnova države in politike, ki sta si jo zamislila Katoliška kralja: bila je potrebna, zaradi nediscipline in neduhovnega življenja klerikov; zato sta zahtevala proste roke za svojo reformo in Aleksander VI je nanjo pristal. Aragonski kralji so bili tudi kralji Sicilskega kraljestva(J Italija). Kralja sta postavljala škofe, župnike, imela vpogled v pobiranje cerkvene desetine in to na vseh španskih ozemljih-tudi na Kanarih in Novem svetu. Največjo moč nad duhovnim svetom Špancev pa sta dosegla z Inkvizicijo, neposredno podrejeno kroni, ki sta jo ustanovila za izkoreninjenje judovstva in Judov.Poslovni uspehi, judovstvo, ki ni pokleknilo pred krščanstvom-Špance vseh slojev so,s ščuvanjem krone nazadnje, spremenili v fanatične antisemite. Inkvizicija je bila kot cerkveno sodišče namenjena pravovernosti kristijanov.V Španiji je bila namenjena predvsem spreobrnjencem, za katere so verjeli, da so še vedno vdani svoji veri. Sčasoma je inkvizicija prevzela ideološki nadzor.

KAKO JE DELOVALA INKVIZICIJA
Nova inkvizicija je bila uvedena v Španijo z bulo Siksta IV l je bil ustanovljen Svet inkvizicije in naslednje leto imenovan Veliki inkvizitor Tomas de Torkvemada za obe kraljestvi. Inkvizicijska sodišča so se najčešče odzivala na anonimne obtožbe, zaplenila obtoženčevo lastnino, v svečani ceremoniji, imenovani auto de fe, pa obrazložila in opisala sodbo.Smrtno kazen je vedno izreklo civilno sodišče. V 300 letih dela Nove inkvizicije je bilo usmrčenih posameznikov. Najprej so bili obsojeni spreobrnjeni Judje, nato heretiki kot erazmovci, protestantje itd.Do l.1560 so bili počiščeni. Inkvizicija je obstajala še naprej, obsojala praznoverje, seksualne prestopnike, škodljive knjige itd.Že zavedanje o obstoju Inkvizicije je Špance držal v strahu. Protijudovski zakoni za velikimi pogromi 1391, l.1492.Izgon več kot Judov je povzročilo , posebej v Kastiliji skoraj vse sposobne poslovneže.

ENAKA USODA MUSLIMANOM
Poleg poslovnežev so odšli veliki intelektualci kot astronom Abraham Zahuto oz. Jehuda Abrabanel ali Leon Ebreo.Pot je šla na Portugalsko, nato v Z Evropo in v Osmanski imperij.Pregnani španski in portugalski Judje so začetniki Sefardov. Krščanska Španija je požirala muslimansko Španijo: prav tako okoli muslimanov, je pod izgovorom ene vere in zedinjenja polotoka, izbiralo krst ali izgon. Inkvizicija je bila proti moriskom ali Novim kristijanom bolj milostna kot proti spreobrnjenim Judom.Njihove pravice je izbrisal šele Karel V l.1525. Sledile so vojne med Aragonijo in Francijo(Karl VIII), ki je zahtevala tudi Neapeljsko kraljestvo. Po izgonu muslimanov je vojska Katoliških kraljev krenila na S obale Afrike-Oran, Bugija (Alžirija), Tripoli; Španci so večino mest in zaledij obdržali vsaj 300 let.Izgovor za osvajanja Afrike:osmanski napadi na Apeninski polotok-Otranto.

OSVAJANJE SVETA Učvrstitev na Kanarskih otokih kot model bodočega osvajanja: sila in razgovori z domačini, umiranje domačinov za evropskimi boleznimi, za katere niso bili imuni, suženjstvo, evangelizacija, nove intenzivne poljedelske kulture s skoraj brezplačno delovno silo. Izabela je poslušala Krištofa Kolumba, ki je predlagal špansko zasedbo Filipinov in Oceanije. Trgovina z začimbami je bila vir ogromnega bogastva; do osmanske osvojitve Istanbula je bila v rokah italijanskih mest. Nove ladje, male, hitre karavele; samo napačen matematičen izračun Kolumba, da je pot preko Atlantika krajša kot portugalska pot okoli afriškega roga sta Katoliška kralja podpisala dokument, s katerim je Kolumb dobil naziv podkralja in admirala, pravico da uživa desetino vseh pokrajin, ki jih bo odkril in dala mu sredstva za odkrivanja. Kolumbova plovba. Aleksander VI je z bulo 1493 potegnil črto osvajanja Španije in Portugalske.

ODKRITJE NOVEGA SVETA IN POSLEDICE
Sporazum v Tordesiljesu 1494. Kolumbove štiri plovbe. Odkritje Novega sveta je kontinentalno in tradicionalno Kastilijo popolnoma spremenilo.Portugalci so domačine novih ozemelj takoj spremenili v sužnje , Izabela pa je zahtevala njihovo spreobrnitev, spremeniti jih s tem v svobodne ljudi.Postali pa so malo plačani delavci na plantažah. Vsa svetovna plovba je bila vodena iz enega pristanišča, Sevilje. Ferdinand Aragonski je bil uresničitev Maciavellijevega Vladarja. Kot soprog Izabeli je bil precej nezvest mož. Svoje uspehe, bil je moder vladar in dober vojak, je dolgoval svojim vojskovodjem in dobrim diplomatom. Po smrti Izabele l.1504, se je poročil z nečakinjo Ludvika XII, francoskega kralja, in privolil v vrnitev neapeljskega kraljestva Franciji, vkolikor druga žena ne bo imela otrok. Hči Izabele in Ferdinanda pa je bila poročena z Filipom(Lepim) Habsburžanom, sinom Maksimilijana I.in Marije Burgundske.Margareta Avstrijska, cesarjeva hči pa je bila poročena z Juanom , sinom Izabele in Ferdinanda.

DINASTIČNA POLITIKA Nasledniki na prestolu naj bi bili otroci Ivana in Margarete Habsburške (Avstrijske), sina Izabele in Ferdinanda, če ne bi imel otrok pa njegova starejša sestra, infantinja Izabela.Že naslednje leto sta umrla Ivan in Izabela-1497. Hči Ivana, sedaj prestolonaslednica, je vso oblast prenesla na moža Filipa Habsburžana, ki je iznenada umrl l.1506.Ivana je kazala znake duševne zmedenosti, nesposobna za vladanje. Skrb za vnuke sta prevzela stara očeta Ferdinand Aragonski in Maksimiljan Maksimiljan I. je hčer, vdovo Margareto Avstrijsko postavil za namestnico na Nizozemskem, ki je postala del španskega kraljestva s Maksimiljanovo poroko z Marijo Burgundsko in poroko njunega sina Filipa s špansko prestolonaslednico, hčerjo Katoliških kraljev. Margareta je vzgojila tudi Karla Habsburškega, vnuka Maksimiljana in španskega prestolonaslednika (najstarejši sin Ivane Blazne, rojen v Gentu), na dvoru Maline pri Bruslju.

HABSBURŽANI NA ŠPANSKEM PRESTOLU
Karlovi učitelji so bili burgundski plemiči, ki so ga seznanili z idejami Erazma Roterdamskeg. Ferdinand Aragonski, ded, se je navduševal, da bi špansko krono dedoval drugi vnuk, Ferdinand II. Karlov mlajši brat. Živel je v Španiji,kjer je bil tudi rojen, veliko skupaj z materjo Ivano Blazno. L.1519 je umrl Ferdinand Aragonski, prava naslednica je bil anjegova in Izabelina hči Ivana Blazna.Njen namestnik, zaradi zdravja, je postal najstarejši sin Karel, ki je oblast poveril kardinalu Sisnerosu. Karl Habsburški je bil l.1516 priznan kot naslednik in kronan kot Karel I., kralj zedinjenih kraljestev iberskega polotoka. Karl I. še nikoli ni bil v Španiji.Preden pa se je predstavil svojim podanikom, je za Španijo nastopilo nestabilno obdobje: berberski pirati in Osmani so skušali prek ogrožanja Neapeljskega kraljestva prodreti v Z Sredozemlje.Francozi pa so ogrožali Navaro.Predstavniki mest Burgosa, Leona, Valjadolida in Samore so od Karla zahtevali, da pride v Španijo; prihajale so tudi pritožbe iz Nove zemlje. Sklenjeno je bilo zavezništvo med Karlom Habsburškim, francoskim kraljem Henrikom VIII, papežem in cesarjem Maksimiljanom in izmenjana odličja.

PRIHOD HABSBURŽANOV V ŠPANIJO
Prihod Karla I v Španijo je bil zelo težaven, dolg in poln neprilik. Dežele ni poznal, ni govoril njenega jezika; preden je karkoli odločil, sta Karel in njegova sestra Leonora obiskala mater v Tordesiljasu.O tem obisku ne vemo nič. Karel je prvič videl tudi brata Ferdinanda, s katerim sta skupaj prijahala v svečani povorki v Valjadolid. Španija je svojega novega kralja pričakala kot tujca.Karel je bil po smrti svojega deda Maksimiljana imenovan tudi za cesarja Svetega rimskega cesarstva 1519-Karla V.Kronan je bil v Aachnu.Stroške kronanja sta nosili Kastilija in Aragonija.Kuhal se je upor, ki ga je kraljeva vojska zatrla. Do upora je prišlo tudi v Valenciji, predvsem zaradi konkurence italijanskih trgovcev, nezadovoljstva kmetov,preveliki razslojenosti. Zahteve novemu kralju naj jih zadovolji: uporniki so se začeli pobijati med seboj, kuga l je kosila, upor je izzvenel na Majorki, ki je trpela zaradi visokih carin in visokih cen žita. Španija je bila popolnoma drugačen svet za Karla V. , kot svet njegove mladosti, Nizozemska.

POSEBNOST ŠPANIJE V 16.st. z nastopom Karla V. se je pokazala posebnost Španije nasproti ostali zahodni Evropi: prepletenost modernizma in tradicionalizma, mesta in njeni voditelji, mali plemiči-hidalgi, lastniki podeželja. Druga posebnost je bil razvoj španskega fevdalizma: komaj začet v vizigotskem obdobju, je bil presekan z muslimanskim osvajanjem, vse do 13.st. se Španija ni normalno razslojila.Namesto na posesti fevdalcev, je bila razdeljena na državne posesti Leona, Kastilija, Aragonije, Navare in Katalonije. Španski grandi so imeli velike posesti, ne v enem kosu; na S jih je bilo manj, na J vedno več, tudi mestni patriciat, popolnoma nepovezani z življenjem drugih slojev na svojih posestih. V času rekonkviste je nastajalo novo, vojaško plemstvo, hidalgi, ki jim je vladar za vojaške uspehe obljubil lastno sodstvo. Zato je bilo posameznikov, ki so se skušali uveljaviti veliko. Španija je imela nasproti ostali Evropi nesorazmerno veliko aristokratskega sloja.Izgon Judov je kraljestvo ohromil za nekaj stoletij, kar niso mogli nadomestiti z velikim bogastvom Novega sveta.”Svetost krvi” v vseh slojih.

ČISTOST KRVI IN POSLEDICE
Don Kihot-preberite!!! Plemenitost je osnova in vse- vrline, bogastvo , je manj vredno. V času Karla V. se je španska aristokracija med seboj razslojila v tri sloje: grandes, caballeros ( neke vrste srednji sloj plemstva, okostje vse družbe, predvsem v mestih) in hidalgos ( titularno plemstvo, ponavadi precej revno, don, Cervantes). Država Karla V.Posebnost Navare, ki je vezala nase še ostale tri baskijske province.Aragonija, sestavljena iz Katalonije, Valencije in Balearskih otokov-podkralj.Sodna avtonomija.Davke so uporabili zase, skoraj nič državni zakladnici. Poseben položaj Valencije, izbira članov cortesa z žrebom.Kraljeve davke so tako kot drugod v Aragoniji nadzirali kraljevi sodnik, davkar in ostali kraljevi ljudje. Valencijo in Katalonijo so družila skupna zgodovina jezik in podobna uprava.Zaradi pomembne lege Katalonije je bil njen podkralj ponavadi general.Podkralje so nadomeščali upravitelji ali gubernatorji.

KASTILIJA JE RAZUMELA VLOGO ČASA
Uprava mesta Barcelone: dvodomni mestni svet; 17 sodnikov, Svet stotih,-144 zastopnikov obrti, trgovcev, meščanov in plemičev.Vsako leto se je na novo, z žrebom, volilo polovico mestne uprave.Katalonski cortes je upravljalo 6 predstavnikov vsakega mestnega sloja, za 3 leta. Ker se je težišče Evrope preusmerjalo na Atlantik, je tradicionalna avtonomija Aragonije postajala okostenela. Kastilji je novo vlogo dodelil Karel V ,iz nje pa so izhajale tudi obveznosti:stroški za evropske vojne, zadrževanje Osmanov, versko misionarjenje, obe Ameriki, problemi na Nizozemskem. Zato pa se je Kastilja bogatila z zakladi Novega sveta. Kastilianizacija Španije in z njo centralizacija, ki pa je tekla počasi.Kastilščina je postala uradni jezik Španije. Trdna notranja politika je bila odvisna od ravnotežja med krono, plemstva, Cerkve in mest.Plemstvo je predstavljalo nekaj starih, močnih vojaških družin.mesta so imela politično moč v cortesih. Krona se je naslanjala na Cerkev in jemala iz njenih desetin.Trije stari viteški redi (odličja in bratovščine) , Santijago, Kalatrava in Alkantara-velika moč.

DRŽAVA KARLA V “Država” je bila kraljeva last, njena osnovna naloga državne službe, uslužbenci so bili različno vezani na Cerkev ali upravo, samostojna , profesionalna birokracija, zadostna sama sebi, podvržena korupciji, nova , močna sila, s svojo ideologijo in moralo. Italijanske vojske Karla V in sina Filipa II-v sklopu avstrijsko beneških vojn. Mir v Combreju je v Firence vrnil Medičejce, ki so bili pod španskim vplivom, Francozi so se odrekli Milanski vojvodini, Genova Andrea Dorie je služila Španiji. Papež Klement VII je bil vesel, da ga je Karel V obranil “protestantske” nevarnosti.Karel V je dirigiral vatikansko politiko. Osmanske vojne: po l.1530, Sulejman Veličastni, prodor Osmanov v Z Sredozemlje so preprečili vitezi Ivanovci, ki jim je Karel V dal Malto. Admiral turške flote, bivši gusar Hajrudin Rdečebradi, je imel močno oporišče v Tunisu, ki ga je Karel V uničil. Sveta liga ni odigrala svoje vloge, pohod nad Alžir 1541 je neslavno propadel v viharju, ki je uničil polovico cesarjeve križarske flote.

NASLEDNIK Padci španskih oporišč na S Afrike: Tripoli 1551, Bugija 1555, gusarji napadajo obale Španije. Spoprijemanje Karla V s protestantizmom. 1556 je Karel V abdiciral v korist svojega sina Filipa II.Španija je obdržala posesti v Italiji, Nizozemsko in prekomorska področja v dogovoru med Karlom V in njegovim bratom Ferdinandom II. V Španiji so Habsburžane imeli za tujce, čeprav sta bila cesar in njegov brat pol Španca.Na pogled nista bila Iberijca. Mati Filipa II je bila portugalska princesa, rojen je bil v Španiji.Bil je asket, a so ga bolezni vseeno došle.Šolanje, neznanje jezikov in s tem nerazumevanje mentalitete recimo Nizozemcev in Nemcev. Filip II je od očeta prevzel tudi njegove sovražnike: Osmane, protestante in Francoze.Čez nekaj časa še Angleže in Nizozemce. Prodor Osmanov v Z Sredozemlje se je nadaljeval, Malta se je obranila, a pomagali so alžirski gusarji.1571 so osvojili Ciper, bitka pri Lepantu 1571. Filip II se je lahko obrnil na Atlantik.Na Nizozemskem je vojvoda Alba začel strahovlado.

FILIP II Nizozemska vstaja, razdelitev na S in J, Viljem Oranski. Po smrti portugalskega kralja Sebastijana je kot sin portugalske princese postal portugalski kralj. Poroka z angleško kraljico Marijo Tudor; napredovanje protestantizma, militantnega kalvinizma, angleško gusarjenje na Atlantiku, angleška podpora nizozemskim upornikom, usmrtitev škotske kraljice Marije Stuart , vse to je Filipa II pognalo v napad njegove Armade nad angleški otok. V Franciji je podpiral katoliško Ligo, ko je izumrla s Henrikom III družina Valois, je skušal preprečiti krono navarskemu princu Henriku Burbonu, hugenotu.Filip II je umrl v Escorialu 1598. Ferdinand Magelan , plovba 1519 do 1522. Srebro in zlato iz Amerike ali Španske Indije.Vojaki in avanturisti. Trgovsko združenje iz Sevilije in Državni svet naj bi kontrolirala osvajanje in osvajalce, tako Špance, kot nekatere indijanske družine. Osvajanja so bila porog tako naravnemu pravu kot zakonom. Bartolomeo de las kasa je l 1515 opisal neverjetno surovost zmagovalcev.

OSVAJALCI NOVEGA SVETA
Cortes in Mehika; Pizzaro je verjel v Eldorado.Naslednji osvajalci. “Republika Špancev “ in “republika Indijancev”. Zakon iz l.1542 s katerim naj bi se uvedel red nad samovoljo lokalnih mogočnikov; ozemlje so razdelili na Novo Španijo in Peru. Frančiškani, dominikanci, avguštinci in jezuiti so spreobračali domorodce, univerzi v Meksiku in Limi.Hispanizacija osvojenih ozemelj z novo kulturo in duhovnostjo. Čeprav so bili Moluki portugalsko ozemlje, so Španci pošiljali ladje do Marijanskih in Karolinskih otokov in Filipine-1545, Manila 1571. Iz Peruja so osvajali Oceanijo, Salomonove otoke, Polinezijo Čeprav otočij niso zasedli, se je Oceanija spremenila. Zaradi bogastva iz Novega sveta, so v Španijo lahko prihajali najboljši umetniki iz Italije; španska renesansa naslednjih dveh stoletij, prve tiskarne, knjige, privatne knjižnice, a tudi v tej Zlati dobi se je bilo potrebno paziti cenzure inkvizicije. Univerze v Salamanci, Valjadolidu in Leridi so dobile naslednice v Valenciji, Alkali, Granadi, Saragosi, Ovijedu-16.st.

ZLATA DOBA Prevod Biblije, pesništvo in proza. El Escorial, samostan in dvorec, knjižnica .Karel V je sezidal trdnjave –alcazar-u Sevilji, Madridu in Toledu.Katedrale v Burgosu, Sevilji, Haenu. Špansko slikarstvo 16.st.-vezano na Filipa II.El Greco. Prav v tem času pa je Španija postala država drugega reda. S smrtjo Filipa II je Španija za veliko čas ostala brez vladarjev , ki bi z močjo in karizmo državo ohranjali v središču evropske politike. Karla V in Filipa II Španci niso razumeli v času njunega vladanja; vizije nasledniki niso imeli. Problemi Španije v 17.st.: preredko prebivalstvo, odhajanje v Novi svet; napredka v pridelovanju hrane ni bilo; Španija je bila polna beračev ali popotnikov, pripadnikov vseh slojev. Zlato, ki je pritekalo nekaj časa v velikih količinah, se je zdelo, da se je izgubilo v različnih perifernih vojnah.Rudniki dragocenih kovin so se izčrpali, uradništvo v Novem svetu pa je bilo vedno dražje. Španije je vse manj proizvajala-vojaško razpoloženje preteklega obdobja-in vse več trošila.

KRIZA 17. STOLETJA Angleški in francoski gusarji na španske zlate galeone; inflacija , ki jo je vzpodbudilo špansko srebro.V 17. stoletju se je uvoz srebra najprej prepolovil, nato samo tretinja.Nova dognanja, zakaj tak upad-263. Ameriški Španci so z izvoženim srebrom plačevali ves uvoz iz matične države; domači trgovci davkov iz tega naslova niso predajali kroni; zaostajanje proizvodnje, neobstoj industrijske tradicije, slaba družbena in gospodarska situacija, velika tuja konkurenca z nizkimi cenami; veliko tihotapljenja srebra, v Novem svetu proizvodnja, ki ni več potrebovala matice. Epidemije bolezni, kolera, atlantska kuga, milanska preko Provanse-štiri epidemije kuge v 17.st. Sama Španija si je prizadevala “iztrebiti” svoje prebivalstvo: izgon Moriskov (pokristjanjenih muslimanov),domače prebivalstvo v Ameriko, doseljenci Francozi v Katalonijo, vendar visoka nataliteta , kljub umiranju novorojenčkov. Španija je imela v začetku 18. st toliko prebivalcev kot konec 16.st.

NOVI FEVDALIZEM V 17. STOLETJU
Precejšnje pustote v ruralnem okolju so njive spreminjale v pašnike(izgon Moriskov, ki so bili poljedelci), upad žitaric in vzpon vinske trte, v Galiciji in ob obali koruza; bazične spremembe, ki so tudi preobrazile kulturno krajino. Uvoz poceni in boljših izdelkov je zapiral domače manufakture, nesposobnost prilagoditve tržišču,nevlaganje v novo tehnologijo- španske manufakture so ostale pasivne do 18.st. Državna proizvodnja-orožje in ladjedelnice so nekako delale. V pomorski trgovini so prednjačili Nizozemci, Francozi in Angleži.Trgovina z Ameriko je pokrivala španski deficit do konca 17.st.; Španci niso bili več sposobni nadzorovati izkrcavanja blaga, kaj šele plovbe. Vrhinec krize je doživela Kastilja : klimatske spremembe, ohladitve, slabe žetve, fiskalni in monetarni nered, kmečki izgredi v Kataloniji in Valenciji. Katalonija se je izognila krizi z novimi manufakturami svile, usnja, kovin; novimi ladjedelnicami, ki so rešile Barcelono.Trgovska zbornica, zakonodaja samo za Katalonijo.

KRIZA ŠE KAR TRAJA Plemiški privilegiji so se še kar množili, inflacija titul,obsedenost s krvjo, častjo in močjo,aristokracija je bila najštevilčnejša v dobro plačanih državnih službah, mlajši sinovi v vojski ali cerkvenih službah. Španska družba je zelo pobožna. Bogati trgovci so kupovali plemiške titule. V nekaterih mestih je bilo polovico meščanov revežev. V Franciji in Španiji se je v 17.st. obnovil lov na čarovnice. Občasno je prišlo v mestih in na podeželju do vstaj brez pravih ciljev, ki so bile zatrte. Vladarja je občasno zamenjal valido, privado, njegov poverjenik, tako da se je še bolj odmaknil od vladanje in podanikov. Kraljevi miljenci, validos, so imeli svoje kabinete, vlade v senci, obvladovali tudi vojsko. Uradništvo, ki se je množilo, je bilo temelj kraljevega absolutizma; nestabilni mednarodni odnosi so zahtevali več vlaganja v vojsko, kako dobiti nove davke? Davki na vse. Kvarjenje monete, “bakrena revolucija”.Bankrot države, ki ga niso mogli preprečiti tudi Judje, ki so bili klicani na pomoč..

FILIP III Razkošna poroka z Margareto Avstrijsko.Kraljevi miljenec vojvoda Lermo. Nestrpnost španske Cerkve v času protireformacije, izgon Moriskov in že povedane posledice.Končano 1614. 1618 se je začela tridesetletna vojna, ki je zaradi zamotanih zavezništev vpletla tudi Španijo.Filip IV- miljenec vojvoda Olivares.Želel je razlastiti Lermine kliente, zaustaviti korupcijo in uradništvo narediti učinkovitejše. Za te cilje uje ustanovil posebne svete, hunte, za vse dele politike in gospodarstva.Najpomembnejša je bila Velika hunta za reforme.Njene naloge, neuspeh. Reforma za ustanovitev Velike armade vojakov, obenem pa izgradnja palače Buen Retiro v Madridu.Katalonija ni želela z davki podpreti obeh projektov.Istočasno pa je Francija 1632 napovedala vojno. Francozi zavzamejo trdnjavo Salse v Rosejonu, Katalonija izkoristi situacijo, razglasi , da prekinja vezi z vlado v Madridu, razglasi republiko in prizna francoskega kralja Ludvika XIII za vladarja.

SEPARATIZEM Katalonsko odcepljanje sta zadušili tako francoska kot španska vojska1644. Aragonija je tudi razmišljala o odcepitvi, prav tako Portugalska, Neapelj in Sicilija. Portugalska ni bila več sposobna braniti svojih prekomorskih posesti, ki so jih zavzemali Nizozemci-Brazilijo, Z Afrika, delno Tajska.1668 je Španija priznala neodvisnost Portugalske in novo dinastijo Braganca. Vsi upori so bili deloma posledica gospodarske in finančne krize, upirali pa so se pod vodstvom grandov, ki jih je kriza prizadela. Sicilski upor je podprla lakota na splošno, podprli pa so ga Francozi, češ da je prebivalstvo predvsem nezadovoljno s španskimi kralji.Podobno tudi upor v Neaplju, ki je iskal pomoč kardinala Mazarina, namestnika mladoletnega Ludvika XIV: Tako kot na Siciliji, je tudi upor v Neaplju zatrl z vojsko Juan Jose Avstrijski-nezakonski kraljevi sin. Filip IV je umrl 1665 v Madridu; zamenjan je bil valido Oliveras, naslednik Luis de Aro, je imel težko delo. Španska kriza sredi 17. st je bila vzporedna s frondo v Franciji, zaostritev med Karlom I in parlamentom v Angliji, politični neredi na Nizozemskem.

POSAMEZNE FAZE NAZADOVANJA
Finančna kriza se začne z majhno inflacijo, sredi 40-tih kulminira. Najnižja demografska krivulja v 17.st.-iz vojske odhaja visoka aristokracija, vojaki niso plačani, država nima denarja, brez denarja ni ljudi. Po smrti Filipa II se na vseh evropskih prestolih pojavijo “pacifisti”. Konec vojn z Anglijo, 1609 priznanje neodvisnosti Nizozemski. Na S Italije je Španija ohranila Mantovo in Montferato. Zbližanje Francije in Španije , politika Marije Medici: dvojna poroka med prestolonaslednikom Ludvikom XIII in hčerko Filipa III Ano Avstrijsko; bodoči španski kralj Filip IV pa i Izabelo Burbonsko, hčerjo pokojnega francoskega kralja Henrika IV. Zbližanje avstrijske in španske veje Habsburžanov. Vstop Španije v tridesetletno vojno, porazi, kljub mesijanskemu mišljenju, oportunistični vstop Francije na strani Švedske v vojno, francosko-španska vojna, malo zmag, več porazov in na koncu Pirinejski mir 1659. Obstojna meja na J med državama, J Nizozemska španska, zakon med Ludvikom XIV in infantinjo Marijo Terezo Avstrijsko, hčerjo Filipa IV.

ŠPANSKI BAROK Novo, nikoli videno, koncept Misijonarske države, v obrambi vere, avtoritarne monarhije itd. Sakralizacija vsakadana, globoka vera slehernika v zadnji vasi. Trojna kanonizacija Ignacija Lojole, Tereze Avilske in Frančiška Javiera 1622 je pretresla Špance, vrhunec identifikacije z vero.Španski jezuiti. Pisci kot Miguel de Cervantes, esejistična proza, Lope de Vega-komedije, Pedro Caledron de la Barca drame itd. Madrid je dobil izgled imperialne prestolnice s trdnjavo, Glavnim trgom, Rotovž ali danes stavba Ministrstva za zunanje zadeve, Panteon, Grobnica kraljev v El Escorialu.Jezuitska cerkev sv.Izidorja, palače itd. Množica izjemnih slikarjev, od katerih najbolj poznamo Velasqesa, portreti kraljev in njihovih žena, zmagovite bitke. Poslednja leta Filipa IV so bila skrb za naslednika: prestolonaslednik Baltazar Karl je prekmalu umrl; Filip IV star 44 let se je poročil z nečakinjo Marijo Ano-14 let , 5 otrok, preživela hči Margareta in sin, naslednik Karl. Karl II , bolehen, zaostal, samo trikrat se je pojavil v javnosti.

ČAS KARLA II Verjetno Karl II v vsem svojem vladarskem času ni sprejel ene same samostojne politične odločitve. Vendar Španija ni bila tako centralizirana monarhija, da bi odsotnost močnega vladarja povzročila razpad države. V Španiji so tedaj vladali cortezi, in neformalna vlada s gobernatorjem ali presidentom, najvišjo upravno in sodno oblastjo. Med cortezi ali Sveti je imel najvišje mesto kastiljski. Sveti so zasedali v Madridu, vsak od njih na en dan v tednu. Karel II ni bil sposoben imenovati prvega ministra, človeka -valida, ki je imel vso neformalno oblast v državi, kot je bila do sedaj navada.Nato so se zamenjali štirje.Različni sveti , kabineti so se kar množili.V vladi je bilo preveč funkcionarjev, birokracija je bila glomazna. Plemstvo je bilo v večini v državnem, vojnem in finančnem ministrstvu.Ni jim bila potrebna formalna izobrazba. Univerze so se spremenile v tovarne pravnikov, ki so zapolnjevali večino birokratskih mest.

ŠIBEK KRALJ, NEUČINKOVITA IN PREŠTEVILNA BIROKRACIJA
Uradniška mesta v državni upravi so bila odlično plačana, prinesle so prestiž in moč.Taka mesta so začeli kupovati, birokracija se je razmnoževala. Visoke plemiče so obtoževali, da zaradi zadolženosti zahtevajo zase najboljša uradniška mesta; nižje plemstvo, pravno izobraženo se je dobro znašlo in postalo vse močnejše.Uspešne kariere so odpirale vrata v Cerkvi in Inkviziciji.Uradništvo in vojaško plemstvo brez pravniške izobrazbe so bili zlorabljani.Najbolje plačane in prodajane so bile mestne službe.Načelno se je lahko kupilo vsako službo. Državna blagajna pa je bila prazna. Kupci služb so kupovali tudi za svoje potomce.Ko jih je zmanjkalo, so si izmislili častne , izmišljene službe.Recimo “tajnik Njegovega Veličanstva”, ki jih je bilo 12 na zahtevo kralja samega(od prej nekaj 100). Nihče se ni ob to spotaknil, ni bilo nobenih pritožb. Španski zgodovinarji radi poudarijo, da je situacija v zvezi s kupovanjem služb in nazivov v Franciji bila dosti hujša. je nova epidemija kuge zahtevala četrt milijona življenj. Na tako hudo depopulacijo niso odreagirali.

FILIP V Karel II je državo zapustil z oporoko vnuku Ludvika XIV, Filipu Burbonskemu, vojvodi Anžujskemu.Vendar je Velika zveza Anglije, Cesarstva in Nizozemske menila, da je Ludvik XIV s tem postal premočen. Filip V je prišel v Madrid mirno l.1701, prav tako naslednje leto v Barcelono, nato pa v Italijo. Avstrijska vojska je napadla Milansko vojvodino, , nizozemska vojska Cadiz, habsburški pretendent na špansko krono nadvojvoda Karl, sin cesarja Leopolda I je prišel v Lizbono. Vojna za špansko dediščino Španija se je postavila za svojega kandidata Filipa V.Španci so v tej vojni izgubili vse evropske posesti(Milansko vojvodstvo, Neapelj, Sicilijo,Sardinijo, J Nizozemsko), ki so prešle na Habsburžane, Angleži so zadržali Menorko in Gibraltar in monopol nad izvozom sužnjev v špansko Ameriko,ribolov ob obalah Nove Škotske in Nove Fundlandije. Španija je bila sedaj v sorodstvenem in zavezniškem razmerju s Francijo in je skušala vrniti vsaj del evropskih posesti; v vojni za poljsko nasledstvo in oslabljeno Avstrijo je dosegla , da Karel III, tretji sin Filipa V postane kralj Neapeljskega kraljestva-vzporedna burbonska veja.

KAREL III Vojna za avstrijsko nasledstvo-Marija Terezija- je omogočila Filipu VI, sinu Filipa V., da si pridobi Parmo, Piazenzo in Gvastallo-druga italijanska burbonska veja. Špansko angleška vojna , Španija je želela spremembe utrechtega miru ; Angleži so izgubili vstop na Južna morja. 18. stoletje razsvetljenstva, konec vezi s španskimi Habsburžani in borba proti Angležem v Ameriki; za vrnjeno Kubo je dala Florido, dobila francosko Lussiano do 1802, in v vojni za neodvisnost angleških kolonij dobila zopet Florido, menorko, prodirala iz Mehike v Kalifornijo. V 18.st. sta vladala sinova Filipa V , Karel III in Ferdinand VI, ki je bil brez otrok.Karla III smatrajo za najuspešnejšega kralja po Katoliških kraljih. Skromen, asketski,znal si je pridobiti modre svetovalce. Španski razsvetljenci so razmišljali o novih poljedelskih tehnikah, manufakturah, boljšem izobraževanju, prilagajanju prava sodobnemu času- društva, “Prijatelji zemlje”,časopisi-podobno kot v drugih evropskih državah, samo da so v Španiji čakali kraljevega povelja.

CERKVENE REFORME Razsvetljenci so želeli ukiniti samostane, za katere so menili, da ne delajo v javno dobro,v razprave so vstopali janzenisti, ki so tako kot v Franciji skušali spodkopati jezuite. Karel III in Ferdinand VI sta podpisala konkordat s Cerkvijo: 2/3 škofov postavlja krona, brez njene vednosti ne smejo krožiti papeške enciklike, jezuite, katerih prva prisega je prisega papežu sta 1767 ukinila in dosegla njihovo ukinitev na evropskem prostoru, pred tem že Francija in Portugalska(nelojalnost kroni tudi v prekomorski Španiji). Reforme šolstva niso bile uspešne, reformisti so upali, da bo Karel III ukinil vse nepotrebne privilegije tako plemstvu, kot Cerkvi.Karel III je ukinil nekaj samostanov , revidiral odredbe Inkvizicije, a razsvetljenstvo in janzenisti so razdelili španske sloje kot tudi Cerkev. Zemljiški posestniki, veliki grandi, npr vojvode Albe so imeli v lasti četrtino Salamance, 168 vasi, niso dohiteli sedanjosti; posestva so se upravljala kot latifundije in njihovi donosi so bili majhni; obdavčevanje je bilo arhaično in zelo komplicirano;uvajanje enotnih davkov je bilo delo več kraljev.

KOLIKO JE BIL USPEŠEN KAREL III
Čas vladanja Karla III je bil idealen za uvajanje sprememb: po l.1766, dve slabi žetvi, lakota, zahteval je od intendantov pokrajin, da prinesejo analizo o lokalnih možnostih poljedelstva in živinoreje- v Kastiliji in Andaluziji. Burboni so namesto dedovanja posameznih uradniških služb visokega plemstva uvedli zaposlovanje sposobnih posameznikov, večkrat hidalgov. Vendar so z nastopom službe dobivali visoke naslove. Karel III je nameraval razdeliti skupna (srenjska) zemljišča posameznikom, v lastniške srednje kmetije. Ta poizkus mu ni uspel.Veleposestniki in kralj pa so si bili edini, da je potrebno pridelati več hrane: ker je cena pšenice rasla hitreje kot volne, vina ali oljk, so se posevki zamenjali. Španija se je gospodarsko razdelila na dva dela: Kastilija in Andaluzija poljedelstvo, baskijske pokrajine, Katalonija in Valencija pa prve manufakture. Konec 18.st. so se naposled vsa španska pristanišča odprala trgovini v Novi svet.

“DVE ŠPANIJI” Predelava železa, ladjedelnice, indians-tiskano bombažno platno iz Katalonije, Baskije in Valencije-napredne španske pšrovince; Mezeta, in ostale pokrajine pa poljedelstvo, ki ni dohitevalo evropske ravni. Burboni so odprli državo , ker se jim ni bilo treba bati uporov, tako kot Habsburžani. Med obema polovicama ni bilo napetosti, mogoče zato, ker so Burboni enako postopali z vsemi provincami, Habsburžani pa so preferirali Kastilijo. Napetosti so bile samo med mesti, nosilci razvoja in vasmi, pueblosV vasi so redko prihajali kraljevi ljudje, živele so upete v ustaljene tokove. Madrid, središče tudi tujih diplomatov; Salamanka, Valjadolid, Sevilja, polne študentov; Barcelona zardi napredne tehnologije stičišče evropskih obiskovalcev. A v Španiji je bila samo desetina ozemlja mestna. Karel III je umrl l.1788, na predvečer francoske revolucije. Španski prvi minister Floridablanka je skušal revolucionarne vesti iz Francije utišati, filtrirati, na pomoč je poklical Inkvizicijo. Vendar novice so prihajale, z zaostereno situacijo se je spoprijel Karel IV , star 40 let.

EVROPSKI HUDI ČASI Vladavina Karla IV je zaznamovana z dvema osebama: ženo Marijo Luizo Parmsko, ambiciozno kraljico, ki je hrepenela po razkošju, mladih in ekstravagantnih plemičih; druga oseba je bil Manuel Godoj, 25 gardni oficir, hidalgo, mali plemič iz Ekstarmadure. Kralj ga je v hipu povišal v granda vojvoda Alkudije.Ljubimec kraljice in tvorec notranje in zunanje politike Španije. Godoj naj bi obnovil liberalno politiko prejšnjega kralja, bil pa je trdoglav in netakten.Hitro je obogatel, negoval lojalnost do kralja in kraljice, Španija se je znašla v zavezništvu proti revolucionarni Franciji, Godoj je hitro sklenil mir. Karel IV ga je nagradil z nazivom Princ miru, kar mu je prineslo veliko novih sovražnikov. Prazno državno blagajno je Godoj skušal napolniti s cerkvenim bogastvom: prisili je Cerkev, da je kupovala državne obveznice , obdavčil vse prihodke Cerkve, tudi tiste za izobraževanje in pomoč ubogim.Cerkveno posest je tudi prodajal, obdavčil veleposestnike itd. Razen sebe. Na evropska, tudi španska vrata, pa je trkal Napoleon Bonaparte.

NAPOLEONOVA DOBA 1804 se je Napoleon proglasil za cesarja. Čez leto dni je francosko in špansko mornarico uničil admiral Nelson pri Trafalgarju. 1807 je Karel IV dovoli Napoleonu prihod francoskih čet prek španskega ozemlja na Portugalsko. Španci so sumili Godoja, da se je na tihem sporazumel z Napoleonom. 1808 so francoske čete vkorakale v Madrid, Godoj je bil odpuščen, Karel IV je abdiciral v korist sina Ferdinanda VII, preklical abdikacijo , oba sta odšla v konfinacijo. Španski kralj je postal Napoleonov brat Joseph.Španci so začeli z vstajami, iz tega časa izhaja izraz guerilla.Organizirali so centralno vrhovno hunto, razglasili ferdinanda VII za legitimnega kralja, vkorakala je francoska armada. Jozef Bonaparte je ukinil Inkvizicijo, razprodajal samostansko zemljo, ustanovil masonske lože v vseh mestih, a nihče mu ni bil hvaležen. Hunta je razglasila , da državna suverenost sloni na narodu, prav tako je razglasila za narod vse podanike v španskem Novem svetu.Sama sebe je ukinila za petčlansko predsedstvo na čelu cortesa.

ŠPANIJA V DOBI EVROPSKE RESTAVRACIJE
cortesi v Kadizu so razglasili Ferdinanda VII za legitimnega kralja, cortes naj bi bil dvodomen, po vzoru angleškega parlamenta. A čas za spodnji dom še ni nastopil. Člani parlamenta so bili tako konservativci kot liberalci-prvič se je ta izraz tudi uporabljal. Spremembe so zahtevali liberalci, nasprotniki sprememb pa so se imenovali reakcionarji. Ustavna komisija, ustava po kateri so vsi svobodni Španci na obeh straneh Atlantika suveren narod , volitve na dve leti, samo moški, kralj ni več absolutni vladar, ima pa pravico veta.V državnem svetu so sedeli samo grandi in visoki cerkveni dostojanstveniki, a predstavljali so samo petino parlamenta.Prva španska ustava je bila sprejeta 1812. Čez eno leto je bila ukinjena Inkvizicija, a precej predlogov liberalcev ni dobilo večine. Reakcionarjem je pomagalo tudi monopol nad časopisjem, ki je stalo na strani reakcionarjev-nič sprememb. Ob vrnitvi Ferdinanda VII v Španijo, je zavrgel vse kar je bilo narejenega in vrnil Španijo v pravno stanje francoske invazije. Liberalci so pričakovali, da jih bodo ljudje podprli, a Španci so raje pričakali kralja z veseljem.

ŠPANSKA AMERIKA Čeprav je Amerika Španiji postala breme in skrb, namesto da služi njenim potrebam, je bilo osvobajanje za matico boleče. Tako kot v Španiji, so tudi v kolonijah prevzele oblast hunte, ki so izšle iz mestnih oblasti.Domačini so se uprli v Mehiki, Čilu, Kolumbiji, Novi Granadi iz katere so nastale Venezuela, Ekvador in Kolumbija- do l.1822. Ferdinand VII ni mogel pričakovati pomoči ostalih evropskih kolonialnih držav;ZDA se niso vmešavale , prve so priznale neodvisnost novih držav. Španija brez kolonij je izgubila tržišča, v evropski politiki pa postala inferiorna.Ferdinand VII je ponovno obnovil Inkvizicijo, ki je sedaj lovila janzeniste, Prostozidarje.Restavracija je trajala le šest let:oficirji, ki so se borili proti Napoleonu, se niso strinjali z restavracijo Španije in so zahtevali ustavo in parlament. Ferdinand VII je ugodil zahtevi “proglasiteljev” in pristal, da vlada na osnovi ustave.Zopet so izgnali jezuite, ukinili Inkvizicijo, dali naprodaj cerkveno zemljo, da se poplača državni dolg. A tudi parlamentarna monarhija je trajala le tri leta.

STRANKARSKO ŽIVLJENJE
Španski liberalci so se razcepili v dve skupini: “umirjene”, ustavni monarhiji privrženi in konservativni liberalci, prepričani, da je srednji sloj, hrbtenica vsake države . Na volitvah so sicer konservativni liberalci zmagali, a jim kralj ni podelil mandata izvršilnega vodenja, tekmovanje med strankami, prehajalo je v državljansko vojno. Španci so spoznali, da avtoriteta posameznika ali samo ene barve stranke ne predstavlja volje naroda in izziva sovraštvo, ki je pri španski mentaliteti hitro prešla v oborožen boj. Vojska je razumela, da je njena obveza , da ohranja v državi mir in menja civilno oblast, če ta oblasti ni vredna. Ferdinand VII se je krvavo maščeval liberalcem: rešili so se v tujino, predvsem v Pariz in London. Cerkvi se je zameril, ker ni obnovil Inkvizicije; ker ni imel otrok , se je španska opozicija začela zbirati okoli brata Karla.

DINASTIČNI BOJI SO ZAPOSLOVALI ŠPANCE
L.1830 je na francoskem prestolu Burbone zamenjal Ludvik Filip Orleanski-ustavni monarh.1833 je umrl Ferdinand VII, nasledila naj bi ga hči Izabela II. Brat Karel-Don Karlos, Karel V- ni priznal kraljeve nasledstvene oporoke in začela se je nasledstvena vojna med karlisti in pristaši Izabele.Karlistični pristaši so bili po poljedelskih predelih Španije, tradicionalisti, industrijski deli-Barcelona, Bilbao, San Sebastian- pa na Izabelini strani. V imenu mladoletne Izabele je bila regentinja njena mati Marija Kristina, ki se je hitro po smrti moža poročila z mladim in privlačnim oficirjem. V času karlističnih vojn je bila v Španiji ustanovljena Mestna milica, za varovanje reda, v kateri so lahko službovali samo ljudje, ki so plačevali davke-srednji sloj. Izabelo II sta podprli tudi VB in Francija. Španija je v teh vojnah skušala priti do liberalnega kraljevega absolutizma, ki bi ga nadzoroval parlament, v katerem naj bi bili predstavniki davkoplačevalcev.Radikale na obeh straneh je bilo potrebno odstraniti.

ŽIVLJENJE JE TEKLO DALJE
Radikalni liberalci so vprašanje Cerkve zaostrili: obtožili so jih celo za kolero, ki je 1834 pobrala veliko življenj; prihajalo je do pobojev menihov, predvsem pa jezuitov-Barcelona, Saragosa. Država je bila finančno izčrpana, l.1835 je postal premie Juan Alvares Mendisabal, liberalec judovskega rodu iz Cadiza, je s prodajo državnih obveznic, ki so imele kapitalsko ozadje v zemlji Cerkve,aukcijsko razprodajo zadolžene posesti veleposestnikov, prodajo samostanov, katere so novi lastniki morali vzdrževati kot umetniško zgodovinske stavbe, državni poriv novih zasebnih manufaktur itd znova napolnil državno blagajno in vnesel finančni in gospodarski liberalizem. Marija Kristina je za pomoč Anglije, dovolila uvoz angleških tkanin, kar je manufakturiste in industrijske proizvajalce Barcelone ujezilo: začeli so se nemiri, delavce so naščuvali z “nacionalnim interesom”, srednji mestni sloj, obrtniki in trgovci so že 10 let trpeli zaradi ropov mestnih ubožcev. Delavci so ustanovili sindikate, v Barceloni je bila 1843 ustanovljena predhodnica socialistične stranke.

IZABELA II Karlistične vojne in družbena preobrazba Španije se je končala z razglasitvijo polnoletnosti Izabele II.Na oblasti so bili zmerni liberalci, njihov prvak Narvaes je vladal z močno roko do l.1851. Mestno in Narodno milico so razpustili in ustanovljena je bila Civilna garda za zatiranje političnih krvavih konfliktov.Bila je personifikacija zakona, države in vladajočih in tipična ustanova moderne Španije. Nova ustava 1845 je predvidela dvodomni parlament:senatorje iz vrst grandov, visokih cerkvenih dostojanstvenikov in generalov.Drugi dom so sestavljali voljeni predstavniki srednjega sloja. Volilna pravica je bila moška, davčni cenzus. Izabela II in Vatikan sta podpisala konkordat, Cerkev je svoje posesti razglasila za prodajljive, država je vzdrževala tri cerkvene redove, pomiritev Cerkve in države. Poljedelsko se je Španija zopet spremenila: nasadi hrasta –žir- za svinjerejo, vsa J Španija zasajena z vinsko trto in oljkami, ukinjena je mesta, prastaro združenje ovčerejcev, industrijska ekspanzija, posebej Barcelona in manjša katalonska mesta.

MODERNA ŠPANIJA Železniške proge je Španija zgradila 10 let za najrazvitejšimi državami Evrope: kapitala je bilo malo zaradi dolgotrajnih vojn;James Rottchilld in brata Perier , skupaj s španskim investitorjem Salamanco so zgradili progo Madrid-Saragosa-Alikante, nato krak do Barcelone, Valencije in francoske meje.Rotschilldi in Perieri so zaščitili svoj kapital z španskimi rudniki železa, cinka in bakra, živim srebrom v Almadenu,v rudnikih pa so najprej posodobili proizvodnjo.V španske rudnike so vstopili tudi Belgijci in Angleži. 1831 je ustanovljena madridska Borza, nato moderne banke. Vlada umirjenih liberalcev je naletela tudi na upore, 1868 je prišla na oblast opozicija, a liberalne rasti države se ni dalo več uničiti. Z razvojem industrializacije so nastajali tudi novi sloji, s svojimi zahtevami, potrebno je bilo modernizirati ustavo 1856, verska toleranca je dovoljevala tudi druge veroizpovedi, finančne težave države so zopet skušali reševati z zasegi cerkvene zemlje in njeno prodajo , tudi kronske ali mestne. Socialistične in komunistične ideje so med delavstvom Barcelone pripeljale do krvavih stavk, ki so se razširile tudi v Valencijo; ludizem-uničevanje tovarn, mlinov itd.

GENERALI POSTANEJO POLITIKI
Med političnimi prvaki je prišel na prvo mesto general Juan Prim, Katalonec, katerega ideal je bil Abraham Lincoln. Izabela II je ljubimce izbirala prav iz oficirskih, generalskih vrst.1857 je rodila naslednika, Alfonza. Med novimi strankami, se je uveljavila Demokratska stranka,študentje, profesorji, izobraženci. Branili so avtonomijo univerze, samostojnega , individualnega razmišljanja.Univerze so bile zato večkrat pod udarom tako liberalcev kot konservativcev-naprednjakov, kot so se imenovali. 1868 je prišlo skoraj do vojaškega državnega udara treh najmočnejših generalov, Izabela II se je umaknila v Francijo.”Septemberska revolucija.” Španci so menili, da so jim Burboni vsiljeni, monarhija je vzrok težav, 2/3 moških je nepismenih in skoraj vse ženske: volitve so osvojili demokrati, nekaj manj liberalni unionisti, republikanci in najmanj monarhisti-karlisti. Genaral Prim se je zavedal, da mora najti alternativo monarhiji, iskal je novega kralja-Amadeo Savojski, drugi sin italijanskega kralja.Napaka.

FEDERACIJA ALI KONFEDERACIJA
Med leti , v času “republike” (1874 so se cortezi ponovno odločili za Burbone ), so Španci radikalizirali demokratično decentralizacijo države. Katalonija je imela centralno vlogo: gibanje se je začelo v literaturi, z obnovitvijo katalonščine, deli kot “Oda domovini” Aribe, pesemi Cvetna zbirka Balagerja itd.Republikanizem se je pojavil v okviru literarnega regionalizma. Katalonski industrialci so zahtevali ekonomski liberalizem, ukinili so uvozne carine, izvažati so želeli povsod, ne samo na Kubo, Portoriko in Filipine(edine še španske kolonije). Španski premier, Estanislao Figeras, katalonski federalist je preprečil , da se Katalonija ni razglasila za samostojno državo.Mesta so kar po vrsti razglašala kantonalni federalizem, ki se je pokazal istočasno z delavskimi nemiri. V Španiji so se preko ruskega anarhista Mihaela Bakunina anarhisti hitro prijeli in v delavskih političnih združenjih postali najmočnejša stranka: njihove zahteve so bile bojkot volitev in ilegalna politična borba, atentati.

ALFONZ XII Dober vladar, a je zaradi tuberkuloze umrl star 28 let.Zapustil je dve hčeri in nosečo ženo Marijo Kristino Lorensko Habsburško; po njegovi smrti je rodila Alfonza XIII začetek vladanja 1902. Arhitekt burbonske restavracije je bil Antonio Kanovas del Kastilijo, kasnejši vodja Liberalnih konservativcev.Njegova naloga je bila narediti parlament, ki bi funkcioniral. Ostal je dvodomen, s tem da so v spodnjem domu poslanci zastopali nižji srednji sloj; voljen je bil vsakdo, ki je plačal na leto 5 dolarjev davkov. Španija je na prehodu 19. v 20 st imela še vedno enake gospodarske težave in prednosti: povečini poljedelstvo, v Baskiji na primer poljedelski delavci, ki so delali samo pol leta; v Kastiliji in Aragonu veleposesti, latifundije še od rimske dobe naprej; iz Galicije se je konec stoletja izselilo ljudi v Latinsko Ameriko, največ od vseh španskih pokrajin. Industrializacija je vseeno prodirala, pojavljali so se recimo električni mlini, preseljevanje odvečne delovne sile iz S na J ali V,proizvodnja plute okoli Figerasa in Coste Brave, Valencija in Mursija vrtnarstvo, pomarančevci. Poseki gozdov , okoli polovica, so se nadomeščali z pogozdovanjem, a drevo raste počasi, ljudje so bili nezadovoljni.

MODERNA INDUSTRIJA KONEC STOLETJA, A NE POVSOD
V Španiji je bila industrija tudi v tem času koncentrirana samo na nekaterih področjih: Barcelona, Asturija, Saragosa,Baskijske pokrajine.Do 20.st. predvsem tekstilna industrija. Ladjedelniška industrija, a za manjše ladje.Iz manjših tekstilnih manufaktur so prešli na tovarne, a katalonski tekstilni delavec je bil pol manj produktiven kot delavec v ZDA. Baskija je imela železarstvo, a tudi zastarelo.Konec stoletja ladjedelništvo in izdelava lokomotiv. Madrid je bil upravno in finančno središče. Špansko gospodarstvo je bila zbirka lokalnih monopolov. Revno, nerazvito poljedelstvo je povzročilo revno, nerazvito industrijo.Banka Španije je kreditirala vlado in državni deficit, namesto proizvodnje. Največji uspeh Španije so bile železnice: vanje se je vložilo 7x več kot v vso ostalo proizvodnjo. Tuji kapital je pripomogel, da je Španija postala največji tedanji proizvajalec bakra, a vse je kazalo, da bo država izvažala le še surovine.L.1900 je bilo 18,6 milijona Špancev.

SPREMEMBE Velika vojna je španskemu gospodarstvu zelo koristila: izvoz vsega, predvsem rud tistemu, ki je plačal. Državljanska vojna in nato izolacija države v prvem delu Francove vladavine, pa je moderno špansko industrializacijo potegnila šele v l 1960. Na prelomu stoletja se je reformiralo šoilstvo: obvezen pouk otrok obeh spolov, Santiago Ramon i Kihal je postal prvi Nobelov nagrajenec –neurolog; država je djala štipendije za študij v tujini najbistrejšim; Ramon Memendes Pidal, takrat največji španski mediavelist je osnova Zgodovinski inštitut; rasle so srednje šole, tako privatne kot državne; Migel de Unamuno, klasični filolog je raziskoval vzroke španskega poraza v kolonialni tekmi z ZDA 1898; slikarji in pisci so dokazovali s svojimi deli, da so Španci poseben narod, različen po mentaliteti in geografiji od ostalih narodov Z Evrope.Strast, individualnost, vernost, potrebna je obnova in približevanje Z civilizaciji,znanosti in politični filozofiji. Konec 19. in začetek 20.st pa je zaznamoval katalonski nacionalizem.Iz romantičnega kulturnega gibanja je prerasel v politično moč. 1892 so se predstavniki Katalonske unije v Manresi sestali in predvideli avtonomijo Katalonije.

AVTONOMIZEM? Katalonski regionalizem je imel odmev v Baskiji in Navari.Pridružili so se mu vsi sloji, a vmes so posegli anarhisti. Anarhisti so zastraševali lokalne kot državne politične voditelje z atentati in spektakularnim nasiljem: 1893 so ob otvoritvi operne sezone z bombami ubili 20 ljudi; ob poroki Alfonza XIII je katalonski anarhist ubil 24 ljudi; ubili so premiera Kanovasa del Kastilja in Josea Kanalehasa Propagirali so masovno nasilje. V Kataloniji je bila anarhizem ves čas vezan na delavske sloje, delavsko gibanje; največji uspeh pri delavstvu so imeli anarhistični sindikati, ki so oraganizirali stavke, kot edino orožje in začetek revolucije. Njihove stavke so ohromile proizvodnjo in povečali pritisk centralne vlade. 1887 je država z zakonom dovolila delavske sindikate, kar so anarhisti izkoristili: l.1909 so v Barceloni štrajkajoči delavci metali bombe, začeli so se požigi cerkva in samostanov, red je bil vzpostavljen, ko je pogorelo 50 cerkva. Anarhistični vodja je bil obsojen na smrt in ustreljen. Evropa je “tragično nedeljo” obsodila.

ZGODOVINA ŠPANIJE IBERSKI POLOTOK

Similar presentations

Presentation on theme: "ZGODOVINA ŠPANIJE IBERSKI POLOTOK"— Presentation transcript:

Similar presentations

About project

Feedback

Log in

Auth with social network:

ZGODOVINA ŠPANIJE IBERSKI POLOTOK

Similar presentations

Presentation on theme: "ZGODOVINA ŠPANIJE IBERSKI POLOTOK"— Presentation transcript:

Similar presentations

About project

Feedback