Presentation is loading. Please wait.

Presentation is loading. Please wait.

Medicinski osnovi na rentgenska slika Institut za radiologija Pprof d-r Nadica Mitreska.

Similar presentations


Presentation on theme: "Medicinski osnovi na rentgenska slika Institut za radiologija Pprof d-r Nadica Mitreska."— Presentation transcript:

1 Medicinski osnovi na rentgenska slika Institut za radiologija Pprof d-r Nadica Mitreska

2 Elementi na radiolo{ka anatomija  Za razlika od obi~nata anatomija vo koja ~ove~kite organi se gledaat neposredno, vo radiologijata spomenatite delovi se gledaat so pomo{ na kontrastni senki.  Odredeni organi na Rtg slikata pravat priroden kontrast,kako {to e srceto vo transparentnoto belodrobie ili koskata koja e vo mekite tkiva.  No ima organi i tkiva koi ne pravat kontrastni senki na radiogramot poradi ednakvo propu{tawe i apsorbcija na Rtg zracite so okolinata. Takvi se `eludnikot i crevata,`ol~kata i mo~niot meur.Za da se vidat tie organi treba da se aplicira kontrastnoi sredstvo koie gi apsorbira zracite i pravi ve{ta~ki kontrast.  Imame c pozitivni kontrast(gi apsorbiraat zracite) i negativni kontrasti( koi gi propu{taat).

3 Intenzitet na kontrastnite senki  Spored intenzitetot senkite se delat na nekolku stepeni.  1.Metalna senka ( golema atomska te`ina, najintenzivna senka- kur{um, para, proteza i dr.)  2. Senka na koska-senkata zavisi od sodr`inata na kalcium i kompaktnosta na koskata  3. Senka na mekite delovi.Ovie delovi od teloto imaat isti absorbcioni vrednosti kako i vodata i tuka i zdravoto i bolnoto tkivo ne se razlikuva.  4. Vozdu{esti tela- vozduh vo plukata, gas vo abdomenot  5. Senka na masnoto tkivo (me|i 3-4) so {to gi odvojuva mekite tkiva,kako masnata bubre`na kapsula.

4 Metodi na rentgenski pregled  Rentgenskite zraci vo radiodijagnostikata se koristat na 2 na~ina: za radioskopija i radiografija  Paralelno ovi 2 metodi se koristat vo dijagnostikata na digestivniot trakt,a kaj ostanatite sistemi skopijata e skoro isfrlena  RADIOSKOPIJA: pomo{na metoda koja dava uvid na organite i slu`i za centrirawe pred snimawe ili sl. Se zasnovuva na fizi~kite osobini na Rtg zracite neednakvo da pominuvaat niz ~ove~koto telo,zaradi [to eden del se apsorbira od kompaktnite delovi na teloto, a drug del minuva i predizvikuva efekti na fluorescentniot ekran. PREDNOST:Metodot e ednostaven-ne barakaesi, film, temna komora i so dvi`ewe se dobiva prostorna orjentacija. NEDOSTATOCI:Ima zra~ewe, a kontrastnosta e poslaba.

5 Osnovi na radiografija  RENTGENSKA SLIKA  Radiografijata se zasnova na fotohemiskoto dejstvo na rentgenskite zraci, a kako podloga slu`i fotografskiot film.Jak intenzitet na rentgenskite zraci predizvikuva na filmot crnewe,zaradi razdvojuvawe na srebrobromidot. PREDNOST NA RADIOGRAFIJATA  1.Rentgenskata slika e poprecizna na filmot otkolku na fluores.tabla ili ekran  2. Percepcijata na okoto e pogolema na svetlost, kontrastot mo`e da se prilagodi na filmot,ostrinata e podobra.  3. Snimkata ima dokumentarna vrednost.

6 Kontrast i ostrina na slikata  Kontrast e sprotivnost ili soodnos me|u senkata i svetlinata, bez ogled dali senkata e golema ili mala, temna ili bleda.  Ostrina na slikata zna~i sekoja to~ka na organot da se proektira kako to~ka i na filmot i jasno da se gleda ivicata na organot. Obata imaat svoi gradacii.  Rentgenski film:Osnovata e acetil celuloza prema~kan obostrano so lepak i debel sloj emulzija od srebrobromid i za{titen so `elatin i lak.  Folijata predstavuva fluorescenten karton koj se stava vo kasetata i ima zada~a da go zgolemi fotohemiskoto dejstvo na rentgenskite zraci. Dejstvoto na svetlinata vrz emulzijata e pojako(1:10) vo odnos na zracite.

7 K O N T R A S T I Institut za radiologija Prof d-r Nadica Mitreska

8 KONTRASTI  Kontrast e substancija koja vnesena vo nekoj organ ja zgolemuva razlikata vo gustinata na rentgenskata senka na toj organ i okolnite tkiva  Postojat prirodni i ve{ta~ki kontrasti  PRIRODNI: postojat me|u koskite i belite drobovi ili koski i meki tkiva, me|u bubreg i masna kapsula.Organi i tkiva koi imaat ista gustina imaat i mal priroden kontrast.Za nivno prepoznavawe vo organizmot se vnesuvaat hemiski materii so pogolema ili pomala sposobnost za apsorbcija na Rtg zracite.Za niv velime deka se VE[TA^KI kontrasti.  POZITIVNI (barium sulfat i jodni preparati)  NEGATIVNI (vozduh, kislorod, SO2)

9 Osobini na kontrastnite sredstva  Kontrastnite sredstva mora da gi ispolnuvaat slednite c uslovi;  1.Mora da davaat gusta i homogena rentgenska senka  2.Ne smee da bidat otrovni ili lokalno nadrazlivi  3.Mora da e stabilno i hemiski nemenlivo vo organizmot  4.Brzo da se eliminira od o-z  5.da ima podnosliv vkus i mala viskoznost  6.Da ne se rastvara vo voda i da ne se absorbira.  Se u{te nema idealno kontrastno sredstvo

10 Na~in i primena na kontrastno sredstvo  1. Preku uwsta, sonda ili kateter: se vnesuva vo prirodni ili ve{ta~ki {uplini koi komuniciraat so teloto ( za prikaz na debelo crevo, uterus i tubata, mo~ni pati{ta,kanali na plu~ni i solzni `lezdi,mle~ni kanali na dojka i fistuli)  2. So injekcija vo krven sad za prika`uvawe na {uplini na srce,krvni sadovi, parenhimatozni organi, bubrezi ako e renotropno i dr.  3. Direktna injekcija vo {uplina vo teloto koja ne komunicira so nadvor.sredina : pr.zglobni prostori, likvorni prostori, cisti,kaverni, plevralna {uplina

11 Izla~uvawe na kontrastnoto sredstvo  Kontrastnoto sredstvo mora brzo i potpolno da se izla~i.  Nerastvorlivite k.sredstva(za pregled na gastroduodenum) izleguvaat hemiski nepromeneti i po priroden pat.  Rastvorlivite vo voda lesno se la~at preku bubrezi i hepar  Jodnite preparati(porano bile 2 jodni a sega se 3 jodni )davaat intenzivna senka. Injektiraweto go pravi lekat ili stru~na sestra pri {to go nabquduva pacientot i razgovara so nego. Kontrastot se dava vo strogo indicirani sli~ai.

12 Kontraindikacii za primena na kontrastno sredstvo  Intravenskata ili intraarter.upotreba na kontr.sredstvo e kontraindicirano pri te{ki o{tetuvawa na bubrezite i heparot, srceto,kaheksija,starost, preosetlivost na jod.i drugi alergi~ni sostojbi.  Pri intravenozna aplikacija na masno kontrastno sredstvo mo`e da nastane masna embilija ili granulomi vo tkivata.  Hidrosolubilnite sredstva dadeni paravenozno davaat bolna i otok flebitis, tromboza koj posle nekoe vreme pominuva.  Najgolema opasnost od i.v daden kontrast e preosetlivosta (alergija) i toksi~nosta koja se javuva vo kombinacija so sredstva za anestezija.I mali dozi mo`e da dadat fatalen efekt.  Vo odredeni slu~ai mo`e da se napravi test za individualnata preosetlivost na pacientot.

13 Nesakani reakcii od kontrastnite sredstva  LOKALNI OP[TI  Lokalni: Od paravenozno davawe mo`e da se javi bolka,vazospazam, flebitis,tromboza koi se poretki komplikacii  Pri davawe na golemi koli~ini na kontrast mo`e da nastane toksi~no o[tetuvawe na bubrezite so anurija i revmatski bolki  OP[TOTO toksi~no dejstvo e retko i se javuva vo 3 stepeni.

14 Op{ti reakcii  1. SLABA reakcija:jade`, crvenilo ili bledilo na liceto, vrtoglavica,ma~nina.Ovie simptomi obi~no sami i brzo pominuvaat  2. JAKA reakcija:n se nadodava i metalen vkus vo ustata,kivawe,ka{lawe, toplina i slabost, parestezii, ladna pot, urtikarija.  3. TE[KA reakcija:edem na liceto i respiratorniot trakt, gr~evi, te{ko di{ewe i asmati~en napad, akuten edem na belite drobovi, cijanoza, srcev blok i edem na mozok.Mo`na e nagla smrt.

15 Terapija pri reakcija na kontrast  Va`no e vedna{ da se prepo`nae reakcijata i da se prekine so davaweto kontrast.  Pri raka treba da se imaat site lekovi za anti{ok terapija  Se dava kislorod, se meri pritisokot  Deksametazon ili urbazon vo dolemi dozi  Se vklu~uva infuzija  Adrenalin se dava vnimatelno 0,05-0,1 sm3 vo infuzija.  Se vika anesteziolog reanimator

16 Rentgenska za{tita Institut za radiologija Prof d-r Nadica Mitreska

17 Rentgenska za{tita  Rentgenskata za{tita od tehni~ki aspekt se deli na :  1. Za{tita od visok napon  2. Za{tita od rentgenski zraci  Za{titata od visok napon podrazbira pravilna instalacija na rentgenskite prostorii i rentgenskiot aparat. Izolacija na podot i kablite.za vreme na rabota ne smee da se dopiraat cevkite i kablite,a posle isklu~uvawe ne smee da se dopiraat kondenzatorite.

18 Za{tita od rentgenski zraci  Otkako stanalo o~igledno deka rtg zracite se opacni i {tetni zapo~nala i za{titata na bolnite i personalot.  Pacientite se pomalku izlo`eni na zra~ewe od personalot koj postojano raboti so niv.(keceli za pacienti)  U{te fabri~ki na prozor~eto od cevkata se stava tenka aluminiumska folija(0,5-1mm) za da se absorbiraat mekite i nepotrebni Rtg zraci.  Za{titata od Rtg zraci kaj personalot mo`e da se podeli vo 3 grupi:  1.Li~na za{tita  2. Za{tita na aparaturata  3. Za{tita vo zgradata

19 Li~na za{tita  Se nosi na sebe za vreme na rabota i go {titi personalot od sekundarnite rasturni zraci.Tie zraci izbivaat od bolniot ili od drugi metalni predmeti i se {irat vo vozduhot na site strani.  1.Toa se olovno gumeni rakavici koi mora da se celi,neo{teteni i se nosat za vrme na pregled posebno na gastrointestinalen trakt bidejki toga{ racete se izlo`eni i na primarni zraci.  2. Olovno gumena prestilka. Kratka,dolga

20 Za{tita na aparaturata  Za{tita na samata cevka ( i od napon i od nekorisni zraci).  Olovno gumeni zavesi na samiot aparat koi go obikolkuvaat pacientot i spre~uvaat prodor na zracite do lekarot ili sestrata.  Za{titna katedra (pregrata), za{titni o~ika, za{titnici za tireoideja i dr.

21 Za{tita vo zgradata  Toa e cposebno va`no vo radioterapijata kade se koristat zraci so mnogu golema prodornost.  Kako osnova za za{tita se smeta olovna plo~a od 1mm debelina koja {titi od zraci dobieni so 75 kv.  Direktnite zraci se najprodorni i najintenzivni, dodeka sekundarnite se pomalku opasni.  Kako grade{en materijal se koristi bariten malter i bariten gips.Ako e zidana so obi~en materijal,toga{ zidot se oblaga so olovni plo~i.


Download ppt "Medicinski osnovi na rentgenska slika Institut za radiologija Pprof d-r Nadica Mitreska."

Similar presentations


Ads by Google