Download presentation
Presentation is loading. Please wait.
Published byAntonio Gligorievski Modified over 2 years ago
1
Medicinski osnovi na rentgenska slika Institut za radiologija Pprof d-r Nadica Mitreska
2
Elementi na radiolo{ka anatomija Za razlika od obi~nata anatomija vo koja ~ove~kite organi se gledaat neposredno, vo radiologijata spomenatite delovi se gledaat so pomo{ na kontrastni senki. Odredeni organi na Rtg slikata pravat priroden kontrast,kako {to e srceto vo transparentnoto belodrobie ili koskata koja e vo mekite tkiva. No ima organi i tkiva koi ne pravat kontrastni senki na radiogramot poradi ednakvo propu{tawe i apsorbcija na Rtg zracite so okolinata. Takvi se `eludnikot i crevata,`ol~kata i mo~niot meur.Za da se vidat tie organi treba da se aplicira kontrastnoi sredstvo koie gi apsorbira zracite i pravi ve{ta~ki kontrast. Imame c pozitivni kontrast(gi apsorbiraat zracite) i negativni kontrasti( koi gi propu{taat).
3
Intenzitet na kontrastnite senki Spored intenzitetot senkite se delat na nekolku stepeni. 1.Metalna senka ( golema atomska te`ina, najintenzivna senka- kur{um, para, proteza i dr.) 2. Senka na koska-senkata zavisi od sodr`inata na kalcium i kompaktnosta na koskata 3. Senka na mekite delovi.Ovie delovi od teloto imaat isti absorbcioni vrednosti kako i vodata i tuka i zdravoto i bolnoto tkivo ne se razlikuva. 4. Vozdu{esti tela- vozduh vo plukata, gas vo abdomenot 5. Senka na masnoto tkivo (me|i 3-4) so {to gi odvojuva mekite tkiva,kako masnata bubre`na kapsula.
4
Metodi na rentgenski pregled Rentgenskite zraci vo radiodijagnostikata se koristat na 2 na~ina: za radioskopija i radiografija Paralelno ovi 2 metodi se koristat vo dijagnostikata na digestivniot trakt,a kaj ostanatite sistemi skopijata e skoro isfrlena RADIOSKOPIJA: pomo{na metoda koja dava uvid na organite i slu`i za centrirawe pred snimawe ili sl. Se zasnovuva na fizi~kite osobini na Rtg zracite neednakvo da pominuvaat niz ~ove~koto telo,zaradi [to eden del se apsorbira od kompaktnite delovi na teloto, a drug del minuva i predizvikuva efekti na fluorescentniot ekran. PREDNOST:Metodot e ednostaven-ne barakaesi, film, temna komora i so dvi`ewe se dobiva prostorna orjentacija. NEDOSTATOCI:Ima zra~ewe, a kontrastnosta e poslaba.
5
Osnovi na radiografija RENTGENSKA SLIKA Radiografijata se zasnova na fotohemiskoto dejstvo na rentgenskite zraci, a kako podloga slu`i fotografskiot film.Jak intenzitet na rentgenskite zraci predizvikuva na filmot crnewe,zaradi razdvojuvawe na srebrobromidot. PREDNOST NA RADIOGRAFIJATA 1.Rentgenskata slika e poprecizna na filmot otkolku na fluores.tabla ili ekran 2. Percepcijata na okoto e pogolema na svetlost, kontrastot mo`e da se prilagodi na filmot,ostrinata e podobra. 3. Snimkata ima dokumentarna vrednost.
6
Kontrast i ostrina na slikata Kontrast e sprotivnost ili soodnos me|u senkata i svetlinata, bez ogled dali senkata e golema ili mala, temna ili bleda. Ostrina na slikata zna~i sekoja to~ka na organot da se proektira kako to~ka i na filmot i jasno da se gleda ivicata na organot. Obata imaat svoi gradacii. Rentgenski film:Osnovata e acetil celuloza prema~kan obostrano so lepak i debel sloj emulzija od srebrobromid i za{titen so `elatin i lak. Folijata predstavuva fluorescenten karton koj se stava vo kasetata i ima zada~a da go zgolemi fotohemiskoto dejstvo na rentgenskite zraci. Dejstvoto na svetlinata vrz emulzijata e pojako(1:10) vo odnos na zracite.
7
K O N T R A S T I Institut za radiologija Prof d-r Nadica Mitreska
8
KONTRASTI Kontrast e substancija koja vnesena vo nekoj organ ja zgolemuva razlikata vo gustinata na rentgenskata senka na toj organ i okolnite tkiva Postojat prirodni i ve{ta~ki kontrasti PRIRODNI: postojat me|u koskite i belite drobovi ili koski i meki tkiva, me|u bubreg i masna kapsula.Organi i tkiva koi imaat ista gustina imaat i mal priroden kontrast.Za nivno prepoznavawe vo organizmot se vnesuvaat hemiski materii so pogolema ili pomala sposobnost za apsorbcija na Rtg zracite.Za niv velime deka se VE[TA^KI kontrasti. POZITIVNI (barium sulfat i jodni preparati) NEGATIVNI (vozduh, kislorod, SO2)
9
Osobini na kontrastnite sredstva Kontrastnite sredstva mora da gi ispolnuvaat slednite c uslovi; 1.Mora da davaat gusta i homogena rentgenska senka 2.Ne smee da bidat otrovni ili lokalno nadrazlivi 3.Mora da e stabilno i hemiski nemenlivo vo organizmot 4.Brzo da se eliminira od o-z 5.da ima podnosliv vkus i mala viskoznost 6.Da ne se rastvara vo voda i da ne se absorbira. Se u{te nema idealno kontrastno sredstvo
10
Na~in i primena na kontrastno sredstvo 1. Preku uwsta, sonda ili kateter: se vnesuva vo prirodni ili ve{ta~ki {uplini koi komuniciraat so teloto ( za prikaz na debelo crevo, uterus i tubata, mo~ni pati{ta,kanali na plu~ni i solzni `lezdi,mle~ni kanali na dojka i fistuli) 2. So injekcija vo krven sad za prika`uvawe na {uplini na srce,krvni sadovi, parenhimatozni organi, bubrezi ako e renotropno i dr. 3. Direktna injekcija vo {uplina vo teloto koja ne komunicira so nadvor.sredina : pr.zglobni prostori, likvorni prostori, cisti,kaverni, plevralna {uplina
11
Izla~uvawe na kontrastnoto sredstvo Kontrastnoto sredstvo mora brzo i potpolno da se izla~i. Nerastvorlivite k.sredstva(za pregled na gastroduodenum) izleguvaat hemiski nepromeneti i po priroden pat. Rastvorlivite vo voda lesno se la~at preku bubrezi i hepar Jodnite preparati(porano bile 2 jodni a sega se 3 jodni )davaat intenzivna senka. Injektiraweto go pravi lekat ili stru~na sestra pri {to go nabquduva pacientot i razgovara so nego. Kontrastot se dava vo strogo indicirani sli~ai.
12
Kontraindikacii za primena na kontrastno sredstvo Intravenskata ili intraarter.upotreba na kontr.sredstvo e kontraindicirano pri te{ki o{tetuvawa na bubrezite i heparot, srceto,kaheksija,starost, preosetlivost na jod.i drugi alergi~ni sostojbi. Pri intravenozna aplikacija na masno kontrastno sredstvo mo`e da nastane masna embilija ili granulomi vo tkivata. Hidrosolubilnite sredstva dadeni paravenozno davaat bolna i otok flebitis, tromboza koj posle nekoe vreme pominuva. Najgolema opasnost od i.v daden kontrast e preosetlivosta (alergija) i toksi~nosta koja se javuva vo kombinacija so sredstva za anestezija.I mali dozi mo`e da dadat fatalen efekt. Vo odredeni slu~ai mo`e da se napravi test za individualnata preosetlivost na pacientot.
13
Nesakani reakcii od kontrastnite sredstva LOKALNI OP[TI Lokalni: Od paravenozno davawe mo`e da se javi bolka,vazospazam, flebitis,tromboza koi se poretki komplikacii Pri davawe na golemi koli~ini na kontrast mo`e da nastane toksi~no o[tetuvawe na bubrezite so anurija i revmatski bolki OP[TOTO toksi~no dejstvo e retko i se javuva vo 3 stepeni.
14
Op{ti reakcii 1. SLABA reakcija:jade`, crvenilo ili bledilo na liceto, vrtoglavica,ma~nina.Ovie simptomi obi~no sami i brzo pominuvaat 2. JAKA reakcija:n se nadodava i metalen vkus vo ustata,kivawe,ka{lawe, toplina i slabost, parestezii, ladna pot, urtikarija. 3. TE[KA reakcija:edem na liceto i respiratorniot trakt, gr~evi, te{ko di{ewe i asmati~en napad, akuten edem na belite drobovi, cijanoza, srcev blok i edem na mozok.Mo`na e nagla smrt.
15
Terapija pri reakcija na kontrast Va`no e vedna{ da se prepo`nae reakcijata i da se prekine so davaweto kontrast. Pri raka treba da se imaat site lekovi za anti{ok terapija Se dava kislorod, se meri pritisokot Deksametazon ili urbazon vo dolemi dozi Se vklu~uva infuzija Adrenalin se dava vnimatelno 0,05-0,1 sm3 vo infuzija. Se vika anesteziolog reanimator
16
Rentgenska za{tita Institut za radiologija Prof d-r Nadica Mitreska
17
Rentgenska za{tita Rentgenskata za{tita od tehni~ki aspekt se deli na : 1. Za{tita od visok napon 2. Za{tita od rentgenski zraci Za{titata od visok napon podrazbira pravilna instalacija na rentgenskite prostorii i rentgenskiot aparat. Izolacija na podot i kablite.za vreme na rabota ne smee da se dopiraat cevkite i kablite,a posle isklu~uvawe ne smee da se dopiraat kondenzatorite.
18
Za{tita od rentgenski zraci Otkako stanalo o~igledno deka rtg zracite se opacni i {tetni zapo~nala i za{titata na bolnite i personalot. Pacientite se pomalku izlo`eni na zra~ewe od personalot koj postojano raboti so niv.(keceli za pacienti) U{te fabri~ki na prozor~eto od cevkata se stava tenka aluminiumska folija(0,5-1mm) za da se absorbiraat mekite i nepotrebni Rtg zraci. Za{titata od Rtg zraci kaj personalot mo`e da se podeli vo 3 grupi: 1.Li~na za{tita 2. Za{tita na aparaturata 3. Za{tita vo zgradata
19
Li~na za{tita Se nosi na sebe za vreme na rabota i go {titi personalot od sekundarnite rasturni zraci.Tie zraci izbivaat od bolniot ili od drugi metalni predmeti i se {irat vo vozduhot na site strani. 1.Toa se olovno gumeni rakavici koi mora da se celi,neo{teteni i se nosat za vrme na pregled posebno na gastrointestinalen trakt bidejki toga{ racete se izlo`eni i na primarni zraci. 2. Olovno gumena prestilka. Kratka,dolga
20
Za{tita na aparaturata Za{tita na samata cevka ( i od napon i od nekorisni zraci). Olovno gumeni zavesi na samiot aparat koi go obikolkuvaat pacientot i spre~uvaat prodor na zracite do lekarot ili sestrata. Za{titna katedra (pregrata), za{titni o~ika, za{titnici za tireoideja i dr.
21
Za{tita vo zgradata Toa e cposebno va`no vo radioterapijata kade se koristat zraci so mnogu golema prodornost. Kako osnova za za{tita se smeta olovna plo~a od 1mm debelina koja {titi od zraci dobieni so 75 kv. Direktnite zraci se najprodorni i najintenzivni, dodeka sekundarnite se pomalku opasni. Kako grade{en materijal se koristi bariten malter i bariten gips.Ako e zidana so obi~en materijal,toga{ zidot se oblaga so olovni plo~i.
Similar presentations
© 2025 SlidePlayer.com Inc.
All rights reserved.